Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (176-200)
- jenjeváti -újem nedov. (á ȗ) raba peša nehavati, ponehavati: veter jenjuje ♪
- jenki tudi yankee -ja [jénki] m (ẹ̑) slabš. 1. v neameriškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil: odpor proti jenkijem 2. v južnih deželah Združenih držav Amerike prebivalec severnih dežel Združenih držav Amerike: priseljeni jenkiji ♪
- jenkijevski tudi yankeejevski -a -o [jénkij-] prid. (ẹ̑) jenkijski: jenkijevske lastnosti ♪
- jenkijski tudi yankeejski -a -o [jénkij-] prid. (ẹ̑) v neameriškem okolju nanašajoč se na jenkije: jenkijske navade / jenkijska politika ♪
- jénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Jeno: jenska univerza / jenska posoda posoda iz jenskega stekla; jensko steklo steklo, odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom ♪
- jénštrle -a m (ẹ́) nekdaj tlak iz apna in peska: v veži so imeli še jenštrle ♪
- jêr -a m (ȇ) lingv. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak: označevati mehkost soglasnika z jerom // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ♪
- jéra in Jéra -e ž (ẹ̑) ekspr., v zvezi mila jera in mila Jera malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere // kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere ♪
- jerálnik -a m (ȃ) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob jeralniku ♪
- jerán in jeràn -ána m (ȃ; ȁ á) les. dleto s poševnim rezilom: z jeranom dolbsti les ♪
- jeránovec -vca m (ȃ) pristaš Jeranovih kulturnih in moralnih nazorov: boj s prvaki in jeranovci ♪
- jérati -am nedov. (ẹ̑) les. prižagovati, žagati poševno na vzdolžno os: čeliti in jerati les ♪
- jérbas -a m (ẹ́) okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj ♪
- jérbašček -čka m (ẹ́) manjšalnica od jerbas: pospraviti šivanje v jerbašček; poln jerbašček kruha ♪
- jeréb -a m (ẹ̑) zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca ♪
- jerébar -ja m (ẹ̑) lov. lovec na gozdne jerebe: izkušen jerebar ♪
- jerebíca -e ž (í) rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice ♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka ♪
- jerebíčar -ja m (ȋ) agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni; prepeličar: koks in jerebičar ♪
- jerebíčarka -e ž (ȋ) vet. kokoš jerebičaste barve: jerebičarke in bele kokoši ♪
- jerebíčast -a -o prid. (í) podoben jerebici: jerebičasta barva ♦ vet. jerebičasta štajerka ♪
- jerebíčica -e ž (í) manjšalnica od jerebica: jerebica in jerebičice / kot nagovor no, jerebičica, z nami boš morala ♪
- jerebíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na jerebice: jerebičje jajce, meso / ptica jerebičje velikosti ♪
- jerebíčka -e ž (í) 1. manjšalnica od jerebica: mlade jerebičke 2. ekspr. drobno, ljubko dekle: najbolj mi je všeč tistale jerebička / kot nagovor kam greš, jerebička ♪
- jerebíka -e ž (í) drevo ali grm s pernatimi listi ali njegove živo rdeče jagode v kobulih: cvetoča jerebika; jerebike v sladkorju ♪
- jerebíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na jerebiko: jerebikov les; jerebikove jagode / jerebikovi zobotrebci ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276