Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Javi (26-50)



  1.      razveljáviti  -im dov.) odvzeti veljavnost pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom: razveljaviti prejšnja določila; te predpise so pozneje razveljavili; delno, popolnoma razveljaviti // razglasiti za neveljavno: razveljaviti ček; razveljaviti odločbo, pogodbo; predsednik republike je razveljavil smrtno obsodbo; razveljaviti ljudsko štetje, volitve ♦ šport. sodnik je gol razveljavil razveljávljen -a -o: razveljavljeni predpisi; razveljavljene volitve
  2.      rjavíca  -e ž (í) geogr. prst rjave barve zlasti v listnatih gozdovih zmerno toplega pasu
  3.      rjavína  -e ž (í) 1. lastnost rjavega, rjava barva: svetla rjavina lesa; rjavina krzna, oči, prsti; odtenek rjavine 2. redko kar je rjavo: izrezati, odrezati rjavino ● ostrgati rjavino rjo
  4.      rjavíti  -ím nedov. ( í) delati kaj rjavo: sonce je rjavilo njeno kožo rjavíti se knjiž. rjavo se odražati, kazati: med grmovjem se je rjavila zapuščena pot
  5.      trdnjávica  -e ž () manjšalnica od trdnjava: na griču je stala trdnjavica; obleganje trdnjavice
  6.      tuljávica  -e ž () manjšalnica od tuljava: naviti nit na tuljavico / povezati konca tuljavice z virom električnega toka
  7.      uveljavítev  -tve ž () glagolnik od uveljaviti: prizadevanja za uveljavitev človekovih pravic / uveljavitev slovenščine na vseh področjih / odločna uveljavitev sklepa, zahteve; uveljavitev pravice s silo, tožbo / gospodarska, umetniška uveljavitev
  8.      uveljáviti  -im dov.) 1. narediti, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljaviti svoje mnenje; uveljaviti nove vrednote / uveljaviti višje cene / raba je uveljavila drugačno pisavo; nova metoda se je povsod uveljavila 2. narediti, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: to odkritje ga je uveljavilo v svetu / težko je uveljaviti nov izdelek na trgu 3. narediti, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda je spet uveljavila dolga krila 4. narediti, da se kaj kje uporablja: uveljaviti slovenščino v skupščini, vojski // narediti, da se kaj začne splošno uporabljati: to ime se ni moglo uveljaviti; uveljaviti novo poimenovanje za kaj / uveljavile so se še druge kovine 5. narediti, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljaviti odločitev, sklep; uveljaviti svojo voljo; uveljaviti zahtevo s silo / uveljaviti svojo oblast, pravico; uveljaviti s tožbo / uveljaviti invalidsko pokojnino / ker ni imel potrdila, popusta ni mogel uveljaviti ● ekspr. ker je pihalo, sonce ni moglo uveljaviti svoje moči ni bilo čutiti njegove toplote; publ. uveljaviti premoč na igrišču izkoristiti, izrabiti uveljáviti se 1. pridobiti si veljavo, ugled: uveljaviti se v družbi; uveljaviti se z odkritjem zdravila; politično, znanstveno se uveljaviti; uveljaviti se kot športnik / podjetje se je uveljavilo tudi v tujini 2. nav. ekspr. postati znan, pomemben: prireditev se je kmalu uveljavila; popevka se je hitro uveljavila postala znana, priljubljena / ta literarna smer se ni uveljavila uveljávljen -a -o: uveljavljena igralka; pravilo je splošno uveljavljeno
  9.      uveljavítven  -a -o prid. () nanašajoč se na uveljavitev: uveljavitveni pogoji / uveljavitvena sla
  10.      javica  -e ž (ẹ̑) knjiž. metež: vejavica se je polegla / snežna vejavica
  11.      javica  -e ž () zastar. vihar: vijavica je ponehala / snežna vijavica
  12.      zagnjáviti  -im dov.) ekspr. z vztrajnim, vsiljivim nadlegovanjem povzročiti občutek neugodja, nejevolje: ta človek me bo spet zagnjavil
  13.      zgnjáviti  -im dov.) pog., ekspr. izmučiti, strpinčiti: zgnjaviti zapornike
  14.      znójavica  -e ž (ọ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; čezmerno znojenje: zdravljenje znojavice
  15.      žerjávica  -e ž () 1. tleči, dogorevajoči kosi lesa, premoga: žerjavica tli, ugaša; pogasiti žerjavico; razgrebati, razpihovati žerjavico; speči meso nad žerjavico; drezati z grebljico v žerjavico; žareča žerjavica; žerjavica pod pepelom; lopatica za žerjavico; rana ga peče kot žerjavica; vroč, živ kot žerjavica; prestopa se kot na žerjavici zelo nemirno / prenesti s kleščami nekaj žerjavic kosov žerjavice / ekspr. njegove oči so žerjavica živahne, preiskujoče 2. knjiž., s prilastkom bolečina, trpljenje: čutila je žerjavico hrepenenja, ljubosumnosti ● ekspr. ona je sama žerjavica je zelo živahna, temperamentna; ekspr. roko dam v žerjavico, da se bo to zgodilo trdno sem prepričan; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; zaničevanje ga je žgalo kot žerjavica mu je povzročalo hude duševne bolečine; bil je kot na žerjavici zelo nemiren
  16.      žerjavíst  -a m () žerjavovodja: delal je v pristanišču kot žerjavist
  17.      žuljavína  -e ž (í) redko ožuljeno mesto (na koži): žuljavine na nogah, prstih
  18.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  19.      àbnormálnost  -i ž (-) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
  20.      abolícija  -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije ♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
  21.      abolicionízem  -zma m () gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
  22.      abolírati  -am dov. in nedov. () razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
  23.      àcíkličen  -čna -o prid. (-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavikem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
  24.      afirmácija  -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev
  25.      afirmírati  -am dov. in nedov. () uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA