Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Javi (176-200)


  1.      etimologíja  -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti ♪
  2.      évo  in èvo medm. (ẹ̑; ȅ) pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi; glej: evo, je že prišel; evo, tukaj je knjiga; evo ga pred nami // izraža opozorilo na to, kar se da, daje; na: evo vam navodilo / evo, v čem je razloček ♪
  3.      fájgelj  -glja tudi -na [gǝl] m (á) grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti: šopek iz nageljnov in fajgljev ♪
  4.      fakírstvo  -a s (ȋ) kar se nanaša na fakirje: pojavi fakirstva ♪
  5.      fanfaríst  -a m (ȋ) kdor igra (na) fanfaro: fanfaristi so najavili začetek prireditve ♪
  6.      fázen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na fazo: fazna kontrola kvalitete izdelkov / fazna razlika / fazna napetost / fazni vodnik vodnik, ki ni zvezan z zemljo pri napeljavi za izmenični električni tok / fazna sprememba ♪
  7.      fenolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od fenologija: fenološki pojavi na rastlinah; v knjigi obravnava avtor ekološka in fenološka vprašanja ♪
  8.      firmamènt  -ênta m (ȅ é) raba peša nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država ♪
  9.      formalízem  -zma m (ȋ) pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine: tako ravnanje vodi v formalizem; birokratski formalizem / ekspr. gre za čisti, goli formalizem / formalizem in površnost pri obravnavanju napak // dajanje prednosti obliki umetniškega dela pred vsebino: v liriki je vladal formalizem / spočetka se je izgubljal v formalizmu in epigonstvu ◊ filoz. poudarjanje oblike kot edino bistvenega v vseh pojavih ♪
  10.      fosforescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fosforescenco: fosforescenčna snov / fosforescenčni pojavi; fosforescenčna svetloba ♪
  11.      fotográfka  -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: uveljavila se je kot modna risarka in fotografka ♪
  12.      fótoreportáža  -e ž (ọ̑-ȃ) fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem: objaviti fotoreportažo s športne prireditve ♪
  13.      fótorobót  -a m (ọ̑-ọ̑) slika iskane osebe, navadno prestopnika, narejena po opisih, pričevanjih: policija je objavila fotorobot napadalca ♪
  14.      gáber  -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa ♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis ♪
  15.      gábrovec  -vca m (á) bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia ♪
  16.      gála  -e ž (ā) knjiž. svečana, paradna obleka: pojavil se je oblečen v sijajno galo; častniki v gali ♪
  17.      gárjav  tudi gárjev -a -o prid. (á) 1. ki ima garje: garjav človek; garjava mačka; nagnal ga je kot garjavega psa; beži od njega, ko da je garjav / kot psovka: ti garjavi pes; duša ti garjava 2. slabš., v zvezi garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: ta fant je garjava ovca v razredu; ogibaj se te garjave ovce ♪
  18.      gárjavec  tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
  19.      géodinámičen  -čna -o (ẹ̑-á) pridevnik od geodinamika: geodinamični pojavi ♪
  20.      gigantomaníja  -e ž (ȋ) ekspr. pretirana težnja po nenavadno velikem, gigantskem: investicijska gigantomanija; pojavi gigantomanije v gradnji industrije ♪
  21.      glás  -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno // zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj 2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo 3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo // navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi ● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče ◊ jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku ♪
  22.      glasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od glasovati: razveljaviti glasovanje; javno, tajno glasovanje; glasovanje o predlaganih kandidatih; glasovanje z dviganjem rok; izid glasovanja; zagotoviti pravico glasovanja / vzdržati se glasovanja; dati predlog na glasovanje ♪
  23.      glasóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glas: odpravljati govorne in glasovne motnje; enotna in pravilna izreka posameznih glasov in glasovnih skupin; občudovali so glasovno ubranost recitatorjev / to je zbor s sijajnim glasovnim materialom; ta skladba zahteva, zlasti v sopranih, velik glasovni obseg; pevka z zavidljivo glasovno višino ♦ lingv. glasovni pojavi spremembe, prilagoditve glasov; lit. glasovna figura posebej izbrani in uporabljeni glasovi za pesniško izražanje glasóvno prisl.: glasovno bleščeč ♪
  24.      glavnína  -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪
  25.      gledé  prisl. (ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro // izraža primerjavo, nasprotje: število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo; glede na prejšnje stanje je to napredek / glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil kljub neizkušenosti; prim. neglede ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA