Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jave (9-33)

9.      daljáven  -vna -o (ȃ) pridevnik od daljava ♪
10.      dejáven  -vna -o prid., dejávnejši (ā) ki se tvorno ukvarja s kakim delom: dejaven človek; dejaven član organizacije / dejavno življenje / dejaven odnos med človekom in stvarnostjo; dejavno sodelovanje, sožitje med narodi dejávno prisl.: dejavno podpreti osvobodilno gibanje; dejavno posegati v razvoj dogodkov ♪
11.      domišljávec  -vca m (ȃ) domišljav človek: domišljavec je mislil, da ga vsi občudujejo; fant je v resnici domišljavec; nadut domišljavec ♪
12.      dostavljávec  -vca m (ȃ) kdor komu kaj dostavlja: naročeno blago mi je pripeljal dostavljavec; dostavljavec časopisov, paketov ♪
13.      drobnjávec  -vca m (ȃ) ekspr. droben, slaboten otrok: suhljat drobnjavec ♪
14.      enakoveljáven  -vna -o prid. (á ā) enakovreden: v šoli naj bodo vsi predmeti enakoveljavni ♪
15.      enoveljáven  -vna -o prid. (á ā) publ. neizpodbiten, neovrgljiv: poskusi niso dali enoveljavnih rezultatov enoveljávno prisl.: upravičenost takšnega sklepa je mogoče enoveljavno dokazati ♪
16.      gárjavec  tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
17.      gnjávež  -a m (ȃ) ekspr., redko gnjavljenje: ni mogel več prenašati tega gnjaveža ♪
18.      godrnjávec  -vca m (ȃ) kdor (rad) godrnja: bil je pravi sitnež in godrnjavec ♪
19.      grajávec  in grájavec -vca m (ȃ; ā) star. kdor (rad) graja: grajavec ni prej miren, dokler ne izreče graje // kritik: pesnik je ostro zavrnil svojega grajavca ♪
20.      hahljávec  -vca m (ȃ) kdor se (rad) hahlja ♪
21.      hohnjávec  -vca m (ȃ) kdor noslja ♪
22.      izjáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izjavo: izjavni značaj uvodnika ♦ jur. izjavna obveznost obveznost dati na vprašanje pristojnega organa izjavo; lingv. izjavni stavek; mat. izjavni račun račun, ki obravnava izjave ♪
23.      izmišljávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor si kaj izmišlja: kdo ve, kaj vse jim je natvezel ta izmišljavec ♪
24.      jecljávec  -vca m (ȃ) kdor jeclja: ugotoviti odstotek jecljavcev ♪
25.      kašljávec  in kášljavec -vca m (ȃ; ā) ekspr. kdor (pogosto) kašlja: kašljavci in nahodneži ♪
26.      kegljávec  -vca m (ȃ) redko kegljač: bil je izvrsten kegljavec ♪
27.      kônčnoveljáven  -vna -o prid. (ó-á ó-ā) knjiž. dokončen, nepreklicen: odgovor je končnoveljaven; sodišče še ni izreklo končnoveljavne sodbe kônčnoveljávno prisl.: zadeva je končnoveljavno urejena ♪
28.      kramljávec  -vca m (ȃ) kdor (rad) kramlja: duhovit, nevsiljiv kramljavec ♪
29.      krjáveljski  -a -o [vǝl] prid. (á) ekspr. tak kot pri Jurčičevem Krjavlju: krjaveljsko pripovedovanje / krjaveljski motiv ♪
30.      krmežljávec  -vca m (ȃ) slabš. slaboten, nesposoben človek: imajo ga za krmežljavca ♪
31.      krúljavec  -vca m (ú) ekspr. šepav človek: berači in kruljavci ♪
32.      kržljávec  -vca m (ȃ) ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec ♪
33.      kújavec  -vca m (ú) kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209