Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Java (276-300)


  1.      hŕbet  -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na hrbtu; pot mu lije po hrbtu; s hrbtom zaslanjati kaj; konjski, mačji hrbet; raven, sključen, širok, upognjen hrbet; izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta; meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico // hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo 2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke; hrbet čeka, menice; podatki so na hrbtu slike / knjiž., redko stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran // zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet 3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu; knjiga z usnjenim hrbtom; napis na hrbtu knjige je že zbrisan 4. ekspr., redko izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte ● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu ◊ anat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; lingv. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom ♪
  2.      hrúševka  -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk ◊ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica ♪
  3.      hrženíca  -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda ♪
  4.      ilmenít  -a m (ȋ) min. temno rjava rudnina železov titanat ♪
  5.      ílovka  -e ž (í) 1. nar. ilovica: rjava, vlažna ilovka / kopati ilovko 2. knjiž., ekspr. koča iz ilovice: sedeli so na kamnih pred svojimi ilovkami ♪
  6.      iluminácija  -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov ♪
  7.      ináčica  -e ž (ȃ) vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela: primerjati obe inačici pesmi; starejša inačica drame je tudi ohranjena; inačica besede; sliki sta inačici na isto temo; o dogodku je krožilo med ljudmi več inačic / za opravljanje tega giba je več inačic različnih možnosti / v prislovni rabi boj za obstanek se kaže v naravi v najrazličnejših inačicah; v prvotni inačici je pesem obsegala samo tri kitice ♪
  8.      indiferénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla // ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse 2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten ◊ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten ♪
  9.      indiferentízem  -zma m (ȋ) knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva // ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega ♪
  10.      indikátor  -ja m (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza 2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji ◊ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi ♪
  11.      indikátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na indikator: indikatorska vrednost pojava / indikatorski papir z indikatorjem prepojen papir / indikatorski diagram diagram, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata ♪
  12.      ìndirékten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden: indirekten kontakt, vpliv; to je bil indirekten odgovor / indirektna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev / indirektna pesniška izpoved izpoved, podana v metafori / lotiti se problema po indirektni poti ◊ biol. indirektna delitev delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; jur. indirektni davek davek, ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga; indirektna volilna pravica pravica voliti po posredniku; lingv. indirektni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; odvisni govor; indirektni objekt predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku; mat. indirektni dokaz dokaz, pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; šol. indirektni pouk pouk, pri katerem učitelj sam ne poučuje, ampak organizira samostojno, tiho delo učencev ìndiréktno prisl.: indirektno dokazati, priznati, vprašati; s tem je bil indirektno obdolžen ♦ lingv. indirektno prehodni glagol glagol s predmetom v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ♪
  13.      indosamènt  -ênta m (ȅ é) fin. izjava o prenosu pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, napisana na njegovi hrbtni strani: prenesti pravice z indosamentom / bianko indosament izražen samo s podpisom indosanta ♪
  14.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
  15.      inkrustácija  -e ž (á) 1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti: dragocena inkrustacija; omarica z inkrustacijami // um. obloga iz boljšega materiala, zlasti kamnitega: oltarji, stene z marmorno inkrustacijo 2. knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo, oskorjava: zaradi slabega izpiranja pride do inkrustacije tkanine / inkrustacija v cevovodih ◊ bot. izločanje apnenca v obliki belih luskic na robu lista; geol. rudninska prevleka na kamninah, organizmih ♪
  16.      inserát  -a m (ȃ) objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas: dati inserat v časopis; naročniki inseratov; inserati in reklame // krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglas: dala je inserat, da išče službo, proda otroški voziček / v inseratih je brala, da iščejo korespondentko v rubriki s takimi objavami ♪
  17.      instruktíven  tudi inštruktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. poučen, pojasnjevalen: imeti zelo instruktiven referat; instruktivna kritika, povest, primerjava / v svoji razlagi je bil zelo instruktiven ♦ jur. instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa ♪
  18.      inštalácija  in instalácija -e ž (á) 1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljava: končati inštalacijo; inštalacija centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona / inštalacija radijskega sprejemnika, pralnega stroja namestitev in priključitev // navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: inštalacija v tej stavbi je zastarela / cevna, kabelska inštalacija; električna, plinska, odtočna, telefonska, vodovodna inštalacija; hišne inštalacije v poslovnih ali stanovanjskih stavbah; industrijske inštalacije v industrijskih objektih ♦ elektr. nadometna z vodniki nad ometom, podometna inštalacija z vodniki pod ometom 2. rel. uradna postavitev, uvedba na službeno mesto, umestitev: inštalacijo novega župnika je opravil dekan ♪
  19.      intervál  -a m (ȃ) 1. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; presledek, premor: mir je bil samo interval med dvema vojnama; po kratkem intervalu se je spet lotil dela / bolečine so se ponavljale v neznatnih intervalih / časovni interval // redko vmesna razdalja, razmik: hodili so v koloni, v majhnih intervalih 2. muz. razmerje med dvema tonoma: zaporedje intervalov / čisti interval ki lahko nastopi samo v primi, kvarti, kvinti, oktavi; harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; mali interval ki lahko nastopi samo v mali sekundi, mali terci, mali seksti, mali septimi; veliki interval ki lahko nastopi samo v veliki sekundi, veliki terci, veliki seksti, veliki septimi 3. mat. množica realnih števil med dvema danima številoma: interval vrednosti / integracijski interval na katerem se računa določeni integral; odprti interval v katerem meji intervala nista vključeni; zaprti interval v katerem sta meji intervala vključeni; meja intervala začetno in končno dano število intervala 4. fiz. vrednosti fizikalne količine med dano najmanjšo in dano največjo vrednostjo: časovni, frekvenčni, temperaturni interval / barvni interval ♪
  20.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ȋ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov ♪
  21.      istovéten  -tna -o prid. (ẹ̄) publ. identičen, enak: pojava v obeh državah sta istovetna / obtoženec je istoveten s storilcem; prevod ni popolnoma istoveten z izvirnikom ♪
  22.      izlúžiti  -im, in izlužíti in izlúžiti -im tudi zlúžiti -im, in zlužíti in zlúžiti -im dov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni: izlužiti sladkor iz sladkorne pese, tanin iz lesa; izlužiti s kislino; v vodi se zelenjava izluži 2. redko izdolbsti, izprati: voda je izlužila skalo ◊ agr. izlužiti vinsko posodo oprati jo z lugom, sodo, vročo vodo; les. izlužiti les z namakanjem lesa v vodi mu izboljšati nekatere fizikalne lastnosti izlúžen tudi zlúžen -a -o: izlužena snov; izluženo seme, zelišče ♪
  23.      izména  tudi zména -e ž (ẹ̑) 1. redko menjava, zamenjava: izmena tekačev pri štafeti 2. zastar. sprememba: nagle izmene vremena ♪
  24.      izméničen  -čna -o prid. (ẹ̄) ki se medsebojno menjava v zaporedju: ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; izmenično premikanje rok in nog; izmenično upadanje in naraščanje morske gladine / izmenični delovni čas delovni čas, ki se glede na del dneva periodično menjava; iskati žensko za izmenično pomoč v gospodinjstvu; izmenično delo delo v izmenah ◊ agr. izmenična rodnost rodnost vsako drugo, tretje leto; elektr. izmenični generator generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; izmenični motor motor na izmenični tok; izmenični tok tok, katerega smer se periodično spreminja; izmenična napetost napetost, katere smer se periodično spreminja; geom. izmenična kota kota na različnih straneh prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; šol. izmenični pouk pouk istih učencev, ki se glede na del dneva periodično menjava izménično prisl.: z možem delata izmenično; izpraševali so ga trije, in sicer izmenično ♪
  25.      izmenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izmenjavo ali izmenjavanje: izmenjevalni rok / izmenjevalni procesi ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA