Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Java (26-50)
- izterjáva -e ž (ȃ) glagolnik od izterjati: izterjava dolga / prisilna izterjava ♪
- izterjávanje -a s (ȃ) izterjevanje: izterjavanje davka, dolga ♪
- izterjávati -am nedov. (ȃ) izterjevati: izterjavati davke, pristojbine ♪
- jenjávati -am nedov. (ȃ) raba peša nehavati, ponehavati: burja jenjava; vročina jenjava ♪
- kopnjáva -e ž (ȃ) nar. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: po strminah se je pokazala kopnjava; po kopnjavah so se pasli gamsi ♪
- kurjáva -e ž (ȃ) 1. kar se uporablja za kurjenje, ogrevanje: zmanjkalo je kurjave; preskrbeti kurjavo za zimo / drva, les za kurjavo 2. navadno s prilastkom način kurjenja, ogrevanja: električna, plinska kurjava; kurjava na olje / parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje // kurjenje: kurjava peči je draga 3. v zvezi centralna kurjava naprava iz več ogrevalnih naprav na toplo vodo ali paro s skupno kurilno napravo: montirati novo centralno kurjavo / hiša ima centralno kurjavo ♪
- lomljáva -e ž (ȃ) knjiž., redko hrušč, trušč: strahotna lomljava ♪
- meljáva -e ž (ȃ) 1. mletje: meljava bo kmalu končana; meljava žita / meljava rude 2. redko žito (za mletje): pripeljati meljavo v mlin ♪
- menjáva -e ž (ȃ) glagolnik od menjati: a) menjava žita za industrijske proizvode / menjava med državama narašča, upada / ugodna menjava dinarja, dolarja / publ. menjava izkušenj, mnenj izmenjava b) menjava izrabljenih delov / menjava dlake c) pogoste menjave so prekinjale tekmo; menjava straže č) prišlo je do menjave bivališča / menjava poklica d) menjava temperature, vremena e) značilna menjava plasti / menjava svetlobe in teme ♪
- menjávanje -a s (ȃ) glagolnik od menjavati: a) menjavanje koruze za sol b) menjavanje posteljnine enkrat na teden c) menjavanje igralcev, partnerjev; med menjavanjem straž je ušel č) menjavanje bivališča / menjavanje zaposlitve d) menjavanje učnih načrtov; menjavanje temperature e) menjavanje tople in mrzle dobe ♪
- menjávati -am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjavati koruzo za sol / menjavati lire, marke za dinarje dajati ali dobivati lire, marke za enakovredno, ustrezno vsoto dinarjev 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: medtem ko je menjaval žarnico, je zaslišal kričanje / pogosto menjavati perilo, srajce preoblačiti se; menjavati seme uporabljati za setev seme druge, drugačne sorte // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjaval igralce; straže so se menjavale vsaki dve uri / gostje v tem hotelu se pogosto menjavajo določeni gostje so v njem le malo časa 3. z oslabljenim pomenom izraža, da
prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjavati skrivališče / menjavati hotele, prostore / pogosto je menjavala ljubimce 4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjavati navade, stališča; menjavati vrstni red; podoba tega naselja se hitro menjava / svoje prepričanje menjava kakor srajce večkrat, pogosto ga menja ● od jeze menjava barve bledi in rdi hkrati ◊ med. menjavati glas spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati menjávati se s prislovnim določilom izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: ob poti so se menjavale njive in gozdički / dež se menjava s soncem; noč se menjava z
dnevom menjavajóč -a -e: menjavajoče se razpoloženje ♪
- mišljáva -e ž (ȃ) zastar. mišljenje, miselnost: spoznavati ljudi in njihovo mišljavo / taka je bila tedaj moja mišljava ♪
- motnjáva -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. nejasnost, zamegljenost ozračja: luči so le slabo prodirale skozi motnjavo / noč se je prelila v motnjavo dneva / gledati v motnjavo brezkončne ravnine / oči so ga pekle od motnjave slabe svetilke; pren., knjiž. motnjave prividov; iz motnjave, v kateri sem živel zadnje čase, se mi že kažejo resnični obrisi sveta 2. knjiž. kar povzroča nejasnost, zamegljenost gledanja, vida: motnjava ni hotela z njenih oči / na oči mu je legla nekaka motnjava / gledati skozi motnjavo solz ♦ med. motnjava v steklovini 3. redko motnja: ta dogodek utegne povzročiti motnjave tudi drugod / biti odvisen od slučajnih gospodarskih motnjav ♪
- mrgoljáva -e ž (ȃ) ekspr. 1. mrgolenje: opazovati mrgoljavo ljudi na trgu; naraščanje mrgoljave 2. kar mrgoli: gledal je množico: v tej mrgoljavi je bil vendarle vsakdo svet zase / sonce je prodiralo skozi mrgoljavo smrekovih iglic ♪
- muljáva -e ž (ȃ) nar. trava, paša: v marcu še ni muljave ♪
- najáva -e ž (ȃ) glagolnik od najaviti: priti brez predhodne najave / najave za nočne pristanke letal ♪
- napeljáva -e ž (ȃ) 1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: končati napeljavo; napeljava centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona ♦ elektr. dvovodna napeljava ki je iz dveh vodov // navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljava v tej hiši je že zastarela / cevna, kabelska napeljava; električna, plinska, telefonska, vodovodna napeljava; kanalizacijska, toplovodna napeljava / podzemna, stropna napeljava 2. glagolnik od napeljati 3: to je bila zavestna napeljava v zmoto ♪
- napeljávanje -a s (ȃ) glagolnik od napeljavati: napeljavanje elektrike ♪
- napeljávati -am nedov. (ȃ) napeljevati: napeljavati kabel / napeljavajo elektriko in telefon / skušal jo je razvedriti in je zato pogovor napeljaval na druge stvari / napeljavala ga je, naj ji pove kaj več o sebi ♪
- nasmehljávati se -am se nedov. (ȃ) redko nasmehovati se: prijazno se mu je nasmehljavala ♪
- objáva -e ž (ȃ) 1. glagolnik od objaviti: objava novice, rezultatov; objava po radiu / knjižna objava; objava fotografij 2. kratko uradno sporočilo javnosti: prebrati objavo; objava o deratizaciji // list s takim sporočilom: trgati objave z zidov 3. voj. dokument za službena ali osebna potovanja vojaških oseb: pokazati objavo / dopustna objava ♪
- oblajávati -am nedov. (ȃ) oblajevati: pri vsaki hiši so jih oblajavali psi ♪
- očetnjáva -e ž (ȃ) star. domovina: zapustili so svojo očetnjavo; pasti za svobodo očetnjave ♪
- odjáva -e ž (ȃ) glagolnik od odjaviti: odjava stanovalca / odjava obrti ♦ žel. sporočitev prometnika predhodni postaji, da je proga prosta // listina, s katero se odjavlja: napisati odjavo ♪
- odpeljávati -am nedov. (ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spravljati z določenega mesta: reševalci so odpeljavali mrtve in ranjene 2. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto: osumljence so odpeljavali k preiskovalcem ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226