Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Jam (346-370)


  1.      izpàh  -áha m (ȁ á) 1. med. premaknitev sklepne glavice iz sklepne jamice: izpah v kolku, rami / izpah noge 2. redko izpuščaj, mozolj: kožni izpah ◊ tisk. dvig polnila med tiskom ♪
  2.      izpahníti  in izpáhniti -em, tudi izpáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil 2. redko potisniti navzven, naprej: izpahnil je brado in nekaj zamomljal / ekspr. ženska je včasih kar izpahnila oči izbuljila 3. redko izločiti, odstraniti (iz sadeža): izpahniti češpljam koščice // knjiž., ekspr. izključiti, izločiti: čutil je, da ga je mesto izpahnilo izpahníti se in izpáhniti se, tudi izpáhniti se izpustiti se: mozolji se izpahnejo; brezoseb. zaradi vročine se mu je izpahnilo na ustnicah izpáhnjen -a -o: naravnati izpahnjeno nogo; imel je velike, precej izpahnjene oči; prim. spahniti se ♪
  3.      izprosíti  -prósim tudi sprosíti sprósim dov., izpróšen tudi spróšen (ȋ ọ́) 1. s prošnjami priti do česa: hrano so izprosili pri sosedih; izprosila je, da so vzeli sina na delo; za nekaj dni si je izprosil dopust // rel. s prošnjami, molitvijo priti do česa: izprositi milost, nebesa, srečo / Mati božja naj mu izprosi zdravje 2. redko pregovoriti, prepričati: očeta ne bo mogoče izprositi ● nar. belokranjsko izprositi (si) dekle dobiti soglasje, privoljenje pri snubljenju, zasnubiti ♪
  4.      izprosjáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: hrano so izprosjačili ♪
  5.      izrábljati  -am nedov. (á) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: dobro izrabljati prostor / koristno izrabljati čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: maksimalno izrabljati stroje; za elektrarne se izrabljajo tudi veliki slapovi 3. delati, da kaj prinese ugodnosti: izrabljati ugoden položaj na tržišču / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izrabljati službeni položaj; izrabljati neurejene razmere / izrabljati svoj vpliv na mladino 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izrabljati delavce izrábljati se z dolgo rabo, uporabo postajati neuporaben, neprimeren: stroji se izrabljajo izrabljajóč -a -e: izrabljajoč ugodno priložnost, so pobegnili izrábljan -a -o: gospodarsko izrabljane kolonije ♪
  6.      izravnálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izravnavo, izravnavanje: izravnalna naprava / za izravnavo neravnega poda uporabljamo izravnalne mase ♦ ekon. izravnalni sklad sklad, ki omogoča izravnavanje cen na domačem tržišču s cenami na tujem tržišču ♪
  7.      izráziti  -im dov. (á ȃ) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izraziti mnenje, pomisleke; burno izraziti svoja čustva; javno, pismeno izraziti svoje zahteve; izraziti kaj z besedami, kretnjami, mimiko; izraziti soglasje z gibom glave; preprosta ljudstva izražajo svoje razpoloženje zlasti s petjem in plesom / izraziti s slikarskimi sredstvi ♦ lingv. izraziti začudenje z medmetom 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izraziti dvom o rešitvi krize; izraziti komu hvalo, občudovanje, zahvalo; izrazil je obžalovanje, ker ni mogel priti obžaloval je; izraziti sožalje svojcem umrlega; udeleženci simpozija so izrazili željo, da bi se še kdaj srečali / veleposlanik je izrazil prepričanje, da bo spor rešen po mirni poti; vlada je izrazila zaskrbljenost nad položajem v svetu / izraziti vdanost predsedniku ∙ publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj 3. prikazati, podati z določenimi znaki, enotami: število 6 lahko izrazimo v obliki 2 x 3; izraziti vrednost blaga v dolarjih; izraziti s kemijsko formulo / to lahko izrazimo tudi matematično izráziti se 1. uporabiti jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: otrok se še ne zna izraziti; izbrano, jasno, pravilno se izraziti; slabo si se izrazil // publ., navadno s prislovom povedati svoje mnenje: lepo, ugodno se je izrazil o pevcu; o prireditvi se je večina pohvalno izrazila / časopisi so se pohvalno izrazili o gostovanju ansambla // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z da, če izraža vljudno omejevanje povedanega: če se smem tako izraziti, takega igralca ne bo več kmalu / da se prav izrazim, meni ni za to čast 2. pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: v očeh se mu je izrazila groza, žalost / nezadovoljstvo se je izrazilo v demonstracijah // pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje česa sploh: v romanu se je izrazil njegov domovinski čut; v umetnosti se je izrazilo življenje dobe / v narodnoosvobodilni vojni se je izrazila želja po svobodi 3. publ. izreči se, izjaviti: večina se je izrazila za predlaganega kandidata; izraziti se proti takemu načinu dela izrážen -a -o: javno izražen odnos do česa; z besedami izražena misel; izražena prošnja, zahteva; s kemijskimi simboli izražena sestava spojine; dolžina je izražena v metrih; to je premalo določno izraženo; izraženo v odstotkih ♪
  8.      izrážati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izražati mnenja, pomisleke; izražati presenečenje, veselje; izražati miselno sorodnost s kom; burno izražati svoja čustva; javno izražati svoje prepričanje, pripadnost; ustno, pismeno izražati svoje zahteve; izražati svoje misli v pesniški obliki; izražati z besedami, kretnjami, mimiko; izražati doživetja z glasbo, s slikarskimi sredstvi 2. biti zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: njen obraz izraža grozo, žalost; stroge oči so izražale nenaklonjenost; v njenih kretnjah se izraža milina // biti zunanja podoba, znamenje česa sploh: umetnost izraža svojo dobo / izbrani so le tisti teksti, ki prepričljivo izražajo zahtevo po narodnostni enakopravnosti 3. biti nosilec kakega pomena, lastnosti: pridevniki lahko izražajo več stopenj svojega pomena; izražati istočasnost dejanja // biti nosilec kake vsebine: nekatere pesmi izražajo ilirsko tendenco; skupno sporočilo izraža pripravljenost vlad za nadaljnje sodelovanje 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izražati komu občudovanje, priznanje; izražati podporo narodnoosvobodilnemu gibanju; izražati upanje v zmago / publ. obe strani izražata zadovoljstvo nad dosedanjim potekom pogovorov; vlada izraža zaskrbljenost zaradi tega incidenta / publ. s šolstvom izražamo posebno skrb za mladino 5. prikazovati, podajati z določenimi znaki, enotami: izražati dolžino v metrih; izražati vrednost blaga v dolarjih; dviganje cen se izraža v odstotkih izrážati se 1. uporabljati jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: tako so se izražali klasiki; fant se zna izražati; izbrano, lepo se izražati; izražati se knjižno, vulgarno; pismeno se slabo izraža; rad se izraža s frazami, manjšalnicami; z lahkoto, muko se izražati / so slikarji, ki se izražajo predvsem z barvo // publ., navadno s prislovom pripovedovati svoje mnenje: grdo, grobo, spoštljivo, žaljivo se izražati o kom; o prireditvi se izražajo pohvalno, ugodno, ekspr. s samimi superlativi 2. navadno s prislovnim določilom biti viden, kazati se v čem: ljubezen do domovine se izraža v vsem njegovem delu; v mitologiji se izražajo odnosi človeka do narave / knjiž. duh ljudstva se izraža v njegovem javnem življenju izražajóč -a -e: izražajoč mnenje večine, ga je predlagal za delegata; pojem izražajoča beseda; kulturno snovanje, izražajoče se v umetnosti ♪
  9.      izréčen  -čna -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. izrecen: denar mu je posodila pod izrečnim pogojem, da ga bo vrnil v enem letu; to je bila njegova izrečna želja 2. jur. ki z besedami, kretnjami izraža voljo stranke: izrečni dogovor, sporazum; izrečna privolitev izréčno prisl.: izrečno omenjati, povedati kaj / predstava je organizirana izrečno za povabljence samo, le ♪
  10.      izríti  -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ) 1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo 2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu 3. redko izpuliti, izruvati: izriti plevel s korenino izríti se tudi zríti se ekspr., redko s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize izrít tudi zrít -a -o: izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo; prim. zriti ♪
  11.      izsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem odstraniti iz česa: izsekati nalomljene veje / izsekati led na reki 2. s sekanjem v celoti, popolnoma odstraniti: izsekati gozdove 3. s sekanjem narediti, izoblikovati: izsekati luknjo v pločevino, vdolbino v les; izsekati stopnice v skalo / izsekati izhod iz jame; izsekati si pot skozi goščavo // redko izklesati: izsekati kip iz marmorja ◊ teh. izrezati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati izsékan -a -o: izsekan gozd; izsekana vdolbina; v skalo izsekana klet; njegov obraz je kakor izsekan iz marmorja ♪
  12.      izsíliti  -im dov. (í ȋ) 1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo ♦ šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid 2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti 3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik 4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi izsíljen -a -o: izsiljena obljuba ♪
  13.      izsiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. hoteti s silo priti do česa: izsiljevati odkupnino / izsiljevati prehod čez obkoljeno ozemlje / voznik osebnega avtomobila je izsiljeval prednost pred tovornjakom 2. s silo dosegati, da kdo kaj naredi, pove: tako dolgo ga je izsiljeval, da mu je izdal skrivnost; z grožnjami izsiljuje ljudi / otrok izsiljuje starše 3. knjiž. povzročati, vzbujati: strah izsiljuje sodelovanje med posamezniki / ponudba izsiljuje povpraševanje ♪
  14.      izstopíti  in izstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili 2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo / izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati 4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knjiž. med osebami v drami je izstopil zlasti lik komandanta bil je boljši kot drugi ∙ ekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi 5. redko prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila ◊ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon izstopívši zastar.: izstopivši iz vlaka, se je napotil proti goram; izstopivši potniki ♪
  15.      izzívati  -am nedov. (í) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: fantje so ga izzivali; izzivati k prepiru, pretepu, na prepir, pretep / vojaško izzivati z vojaškimi akcijami ustvarjati napetost v mednarodnih odnosih 2. biti neposredni vzrok, razlog, da se kaj pojavlja, nastaja: predavateljeve trditve so izzivale nasprotovanje / s takimi ukrepi so izzivali narodnostni razdor ∙ ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno 3. vzbujati pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti: s svojo obleko je hotela izzivati / njena lepota je izzivala izziváje: fantu se je veliko posvečal, izzivaje s tem nevoščljivost drugih; nastopati izzivaje izzivajóč -a -e: nosila je izzivajoč klobuk; izzivajoč pogled; izzivajoče vedenje; prisl.: izzivajoče govoriti ♪
  16.      já  1 prisl. (ā) pog. 1. izraža pritrjevanje, ant. ne: »je to vaš sin?« »Ja« / potrka, in iz sobe se oglasi: ja! naprej; poklical je hčer: »Marija!« »Ja!« se mu je oglasila tukaj sem 2. izraža podkrepitev trditve: ja, tako je bilo; da ni tam mosta? Je, ja; o ja, nekaj je pa le prinesel / ja, ja, samo potepal bi se / ja, ti pa znaš govoriti 3. izraža pričakovanje pritrditve: saj pojdeš z nami, ja? ● pog. reci ja pritrdi, privoli; pog. ne reče ne ja ne ne ne pove svoje odločitve; pog. če sem zadovoljen, bi radi vedeli: ja in ne delno sem, delno pa ne; sam.: njen ja je bilo komaj slišati; prim. da ♪
  17.      jáčka  -e ž (ȃ) nar. jamica: devati gnoj v jačke ♪
  18.      jádrnik  -a m (ȃ) 1. knjiž. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: z zastavami okrašeni jadrniki; ladja na dva jadrnika; kot jadrnik debela sveča 2. zastar. jadrnica: pristanišče za manjše jadrnike ♪
  19.      jádro  -a s (ā) kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje: jadra se napenjajo, plahutajo; izdelovati, šivati jadra; odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti jadro; bela jadra; štirikotno, trapezasto, trikotno jadro / prečna, vzdolžna jadra; čoln na jadra; sukanec za jadra; ekspr. pristanišče je polno jader jadrnic; pren., pesn. jadro mojih mladostnih sanj je splahnelo ● šalj. še o pravem času je dvignil, razpel jadra odšel; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati ◊ bot. jadro največji, pokončni venčni list metuljastega cveta; navt. napeti, nategniti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile; obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj; podvezati, skrajšati, spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše; dobiti veter v jadro naravnati jadro tako, da se vanj upre veter; glavno jadro na glavnem jamboru; košno, spodnje, vršno jadro; križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; krmno jadro na krmnem jamboru; latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho; vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah ♪
  20.      jádrovje  tudi jadróvje -a s (ā; ọ̑) jadra in pripadajoče vrvi na ladji ali čolnu: oblike trupa in jadrovja trgovskih ladij / vse jadrovje na jamboru se je počasi obrnilo vsa jadra ♪
  21.      jágned  -a m (ā) topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: vitki jagnedi ob cesti; ravnina s samotnimi jagnedi ♪
  22.      jágned  -i ž (ā) topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: drevored iz visokih jagnedi ♪
  23.      járbol  -a m (á) navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: jarbol se zlomi; splezati na jarbol; visok, vitek jarbol ♪
  24.      járbola  -e ž (ā) star. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: ladja brez jarbol ♪
  25.      jásen  -sna -o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist, bister: jasen tolmun; jasna tekočina / jasno ozračje / jasne otroške oči // knjiž. svetel, bleščeč: skozi umazano okno ne bi prodrl niti najjasnejši sončni žarek; soba je bila polna jasne mesečine / jasne barve / pesn. sredi polja jasen grad / kot kletvica strela jasna, vsaj molčal bi; pren. bil je jasen zgled domoljubja 2. ki se dobro vidi ali sliši: premalo jasni znaki; glasovi so bili tako jasni, da je razumel vsako besedo; obrisi predmetov postajajo vedno jasnejši; slika na zaslonu ni dovolj jasna / jasna izgovarjava, pisava razločna // nav. ekspr. ki ni hripav ali zamolkel; čist: jasen smeh, zven; njen glas je bil jasen, a oster / jasna pesem zvonov 3. vsebinsko opredeljen, izdelan: imeti jasen cilj pred seboj; jasna idejna orientacija mladine; misel je počasi postajala jasnejša; nejasna slutnja mu je prešla v jasno spoznanje / njegov položaj še ni jasen; razmere v deželi bodo šele čez čas jasne / brez jasne zavesti, da moramo sodelovati, tega ne bomo dosegli // podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: dati jasen odgovor; vsaka jasnejša beseda bi pripeljala do sporov; jasno priznanje / publ. dati možnost za jasno soočenje dveh stališč odkrito / navedite same jasne primere, zglede 4. nav. ekspr. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je jasen dokaz, da smo imeli prav; gre za jasen primer zanemarjenosti; njihova prednost je jasna kot beli dan / stvar je jasna, tako ne gre več naprej / kot podkrepitev jasna stvar, da gre za pomoto // v povedni rabi ki se lahko popolnoma pričakuje, predvideva: vsi ti pomisleki so v teh okoliščinah jasni; izdaja knjige je glede na ime avtorja že zdaj jasna 5. ki je brez elementov, ki bi oteževali dostopnost, razumevanje: jasen spis; jasna glasba; preproste in jasne pesmi; jasno izražanje; jasno predavanje / precizen in jasen mislec // v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki se popolnoma razume, dojame, spozna: da bi jim bil poskus jasen, ga je še enkrat ponovil; njegova teorija (nam) še ni popolnoma jasna; vam je zdaj vsebina jasna / po teh dogodkih so mu nekatere stvari postale jasne 6. priseben, razumen: jasno in zmedeno govorjenje / bolnik ima le redko jasne trenutke / knjiž. telo je bilo pijano, duh pa je ostal jasen 7. knjiž. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu; čist: jasen značaj / jasna sreča; jasno veselje / hoditi jasna pota // veder, iskren: jasni obrazi mladine; jasen pogled, smeh / jasna pomladna lepota // srečen, vesel: spomini na jasno mladost; imel je malo jasnih ur 8. star. spoštovan, cenjen, plemenit: bil je v službi jasnega kralja / v vljudnostnem nagovoru poslušajte me, jasni knez 9. nar. dolenjsko bled, shujšan: po bolezni je bila nekam jasna ● o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; ko se je nehal opravičevati, mi je bil položaj precej jasen sem vedel, kaj pravzaprav hoče; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; videti kaj v jasni luči čisto tako, kot je v resnici; imeti jasno podobo, sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati; sčasoma bo postala stvar bolj jasna se bo ugotovilo, kakšna je v resnici, kakšna je njena prava vsebina jásno 1. prislov od jasen: jasno določiti cilj; njene oči so jasno in živo gledale v svet; jasno se izražati; zaradi razburjenja ni mogel jasno misliti; na površini so se jasno razločevale bele in črne pike; jasno sliši vsako besedo; jasno se zaveda svojih dolžnosti popolnoma / piše se narazen ali skupaj: jasno modre ali jasnomodre oči; jasno zeleni gozdovi svetlo / v povedni rabi: včeraj je bilo jasno in toplo; bilo je popolnoma jasno, da so vse že prej pripravili; jasno je kot enkrat ena, da se ji je zmešalo / kot podkrepitev kri ni voda, to je jasno 2. v povedni rabi, navadno z dajalnikom izraža stanje razumevanja, dojemanja, spoznanja: vsem poklicanim mora biti jasno, da taka politika ne vodi k uspehu; počasi (jim) bo jasno, da je delovanje v takih razmerah res težko / ni mi jasno, kako si to dosegel 3. v povedi rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: jasno je, da mu je to moralo vzeti veselje; jasno je, da ne bo šel, saj mu tudi ni potrebno; to je popolnoma jasno, da ga ne more ubogati / elipt.: jasno, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; iz vas ne bo nič, jasno, saj drugega tudi nisem pričakoval; jasno, tajnica je kriva, vsega ne more biti kriv šef // v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: hočeš požirek vina? Jasno, kar natoči mi ga; ga poznaš? Jasno, se je zlagal; naredili boste dobro kupčijo. Pa jasno ● ta slika mi je še vedno jasno pred očmi dobro se je spominjam; jasno mi je pred očmi, kako sem jim storil krivico popolnoma se zavedam, spoznavam; ekspr. sčasoma bo še vse jasno se bo še vse razkrilo, ugotovilo; ekspr. to je treba povedati jasno in glasno brez olepšavanja in prikrivanja, odločno jásni -a -o sam.: menjavalo se je jasno in oblačno; novica je prišla kot (strela) z jasnega popolnoma nepričakovano; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; hotel si je priti na jasno, kaj namerava z njim ugotoviti, izvedeti; glede njega, o njem, z njim si še zmeraj ni na jasnem ne ve, kakšen je; glede tega, o tem, s tem si nisem na jasnem tega ne razumem popolnoma; ni si na jasnem, kako naj se stvari loti ne ve; bil si je na jasnem, da bo moral oditi spoznal je, ugotovil je; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; zastar. ni jih pričakoval, pa se ti na jasnem prikažejo na lepem; od doma sem šel v jasnem; kos jasnega med oblaki; v tej zmedi je kaj malo jasnega ♪

   221 246 271 296 321 346 371 396 421 446  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA