Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Jam (26-50)
- jámič -a m (ȃ) nar. jarek, brazda: metati gnoj v jamič; en vol je pri oranju hodil po jamiču, drugi pa po celem ♪
- jámičast -a -o prid. (á) ki ima jamico, jamice: kupidi z jamičastimi trebuščki; jamičasta brada / jamičast asfalt poln jamic; jamičasta površina ♦ alp. jamičast sneg sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega ♪
- jámičati -am nedov. (ā) redko delati jamice za sajenje: nekateri so jamičali, drugi pa nametavali krompir ♪
- jámičkar -ja m (ā) agr. stroj za delanje jamic za sajenje ♪
- jámljič -a m (ȃ) nar. jarek, brazda: metati krompir v jamljič ♪
- jámnica -e ž (ȃ) nar. zasipnica, podsipnica: Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jamnici? (F. Erjavec) ♪
- jamomérec -rca m (ẹ̑) strokovnjak za jamomerstvo: nastaviti jamomerca ♪
- jamomérstvo -a s (ẹ̑) veda o meritvah v rudnikih: predavanja iz jamomerstva / izdelava načrtov jamskih del spada v jamomerstvo ♪
- jamoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za speleologijo; speleolog: nove razprave jamoslovcev ♪
- jamoslóvje -a s (ọ̑) veda o podzemeljskih, kraških jamah; speleologija: pionirji jamoslovja ♪
- jámrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. tožiti, tarnati: nič hudega mu ni, pa vendar jamra; jamra, da ga otroci ne ubogajo ♪
- jámski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jamo: a) jamski požar; jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih b) jamski pajki, polži; jamske živali / jamski vhod; jamske poti c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe ◊ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek;
les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus ♪
- jámstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jamstvo: jamstveni pogoji za banke / jamstvena izjava / jamstvena doba / jamstveni list garancijski list ♦ jur. jamstveno zavarovanje zavarovanje za škodo, ki jo je zavarovanec dolžen poravnati drugim; odgovornostno zavarovanje ♪
- jámstvo -a s (ȃ) 1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva 2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo // redko kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost ● publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna
zagotovila ◊ jur. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem ♪
- jámščarica -e ž (ȃ) knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric; rudarji z jamščaricami v rokah ♪
- jámščina -e ž (ȃ) 1. redko kavcija, varščina: dati jamščino / posodil mu je brez jamščine jamstva 2. jur. kar mora plačati najboljši ponudnik na javni dražbi za zavarovanje obveznosti, ki jih ima iz dražbe: cenilna vrednost in jamščina ♪
- bénjamin -a m (ẹ̑) ekspr. najmlajši v družini ali družbi: natoči, benjamin! ♪
- benjamínček -čka m (ȋ) manjšalnica od benjamin: čeprav je bil benjaminček, je bil največkrat kaznovan // redko ljubljenček, miljenček: bil je mamin benjaminček ♪
- dvójámboren -rna -o prid. (ọ̑-ā) ki ima dva jambora: dvojamborna jadrnica ♪
- dvójámborka -e ž (ọ̑-ā) dvojambornica: ob obali so križarile majhne dvojamborke ♪
- dvójámbornica -e ž (ọ̑-ā) ladja z dvema jamboroma: pluti z dvojambornico; tovorna, trgovska dvojambornica; kapitan dvojambornice ♪
- dvójámbornik -a m (ọ̑-ā) dvojambornica: v zalivu je zasidran majhen dvojambornik ♪
- dvójnojámast -a -o prid. (ọ̑-á) zool., v zvezi dvojnojamasto vretence vretence, ki je spredaj in zadaj vbočeno: dvojnojamasto vretence rib ♪
- enjambement -a [anžambmá -ja] m (ȃ) lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente ♪
- ênojámboren -rna -o prid. (ē-ā) ki ima en jambor: enojamborna jadrnica ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226