Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JIT (26-50)

26.      jegúljiti  -im nedov. (ú ȗ) redko zvijajoče se premikati: močeril okorno jegulji po blatu ● ekspr., redko nikar ne jegulji, povej naravnost ne izmikaj se jegúljiti se knjiž., ekspr. vrteti se, zvijati se: obrisi streh se jeguljijo v valovih ♪
27.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (ȋ-ȋ) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa ♪
28.      klejíti  -ím tudi kléjiti -im nedov. (ȋ í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske ♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno ♪
29.      kojíti  -ím nedov. (ȋ í) nar. gojiti, rediti: kojiti živino ♪
30.      kraljítar  -ja m (ȋ) etn. kolednik 6. januarja, znan zlasti na Dolenjskem ♪
31.      krojíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: šivati zna, krojiti pa še ne; krojiti ovratnik, rokave / kroji samo po modernih krojih / ekspr. plašč so ji krojili v modnem salonu delali, izdelovali // redko izdelovati obleko: vse si kroji sama; kroji samo iz najboljšega blaga 2. ekspr. dajati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je krojila vojna / krojiti usodo človeku, narodu / politiko so krojili generali // oblikovati, ustvarjati: skušali so krojiti novega človeka; pravico, zakone si krojijo sami 3. nar. cepiti, klati: krojiti trske ● ekspr. vsako besedo kroji po svoje razlaga ◊ gozd. krojiti les odmerjati in določati, kje se naj deblovina razžaga v ustrezne sortimente krojèn -êna -o: obleka je krojena iz najboljšega blaga; dobro, slabo krojen; klasično, ohlapno krojena bluza; krilo je krojeno kot hlače ♪
32.      majíti  -ím tudi májiti -im nedov. (ȋ í; ā) odstranjevati lubje z muževnega debla: majiti drevo / z nožem majiti šibo ∙ nar. majiti piščalke iz vrbovih mladik delati // nar. odstranjevati lupino, kožo: majiti krompir / majiti koruzo ličkati ♪
33.      mejíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. imeti isto, skupno mejo: Slovenija meji na Avstrijo, Hrvatsko, redko z Avstrijo, s Hrvatsko / tu meji dolenjsko narečje na gorenjščino / soba meji z eno steno na dvorano / v gozdu meji s sosedom 2. knjiž. omejevati, zapirati: visoke skale so mejile globel / črta dreves je mejila obzorje 3. redko deliti, ločevati: obzidje je mejilo mesto od predmestja / ekspr. ta dva dogodka mejijo mnoga leta 4. ekspr., navadno v zvezi z na biti zelo podoben: njegovo pisanje meji na reportažo / to meji že na blaznost ♪
34.      nadojíti  -ím dov., nadójil (ȋ í) 1. z dojenjem nahraniti: otroka je previla in nadojila 2. nar. vzhodno namolsti: nadojiti veliko mleka ♪
35.      nagnojíti  -ím dov., nagnójil (ȋ í) redko pognojiti: njivo so že nagnojili ♪
36.      naklejíti  -ím tudi nakléjiti -im dov., nakléjil (ȋ í; ẹ̑) premazati s klejem: naklejiti deske, lepenko ♪
37.      naóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) namazati z oljem: naoljiti ključavnico, ležaj; očistiti in naoljiti šivalni stroj / naoljiti čevlje; naoljiti si kožo pred sončenjem // prepojiti z oljem: naoljiti papir, usnje naóljen -a -o: naoljeni strojni deli; lase ima preveč naoljene ♪
38.      napojíti  -ím dov., napójil (ȋ í) 1. dati živali vodo: hitro je napojil konja; živino je treba še napojiti; jelen se ob jezeru napoji in napase; pren., ekspr. njegove besede so ji napojile srce s pelinom 2. nav. ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): napojila ga je z vinom; preveč so ga napojili / svoje goste hočejo kar najbolje nahraniti in napojiti 3. nav. ekspr. dati, dovesti čemu vodo: glino najprej napojijo, da postane mehka / dež je napojil suho zemljo / deske so se napojile z vlago napojèn -êna -o: živina je že napojena ♪
39.      nejevóljiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. spravljati v nejevoljo: truden je, zdaj ga ne bomo še mi nejevoljili s tem; vsi ti opravki so ga nejevoljili / danes ga je vse nejevoljilo; oče se zmeraj nejevolji nanj jezi ♪
40.      nètemeljít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni temeljit: netemeljito opravljanje dela ♪
41.      nevóljiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. spravljati v nejevoljo: vse je bilo v redu, nič ga ni nevoljilo ♪
42.      obmejíti  -ím dov., obméjil (ȋ í) knjiž., redko omejiti: časovno obmejiti kak pojav / obmejiti dolžino razprave ♪
43.      obrejítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obrejiti: obrejitev krave ♪
44.      obrejíti  -ím tudi obréjiti -im dov., obréji; obréjil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: bik obreji kravo obrejíti se, tudi obréjiti se postati brej: krava, psica, svinja se obreji obrejèn -êna -o tudi obréjen -a -o: obrejena žival ♪
45.      oddaljítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oddaljiti se: oddaljitev vozila / utemeljil je nenadno oddaljitev svojemu učitelju ∙ knjiž. materino oddaljitev je vdano sprejela odhod; smrt ♪
46.      oddaljíti  -ím dov., oddáljil (ȋ í) 1. spraviti v večjo oddaljenost od česa: vozila, ki prevažajo vnetljive snovi, je treba še bolj oddaljiti od drugih / padec pri smuku ju je oddaljil 2. knjiž., redko odstraniti, izločiti: oddaljili so nekaj funkcionarjev ♪
47.      oddaljíti se  -ím se tudi oddáljiti se -im se dov., oddáljil se (ȋ í; ā ȃ) 1. premikajoč se povečati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: ladja se je na svoji poti na nekaterih mestih precej oddaljila od obale; oddaljiti se za nekaj korakov; nekoliko, preveč se oddaljiti / brnenje in pokanje se je oddaljilo postalo oddaljeno // premikajoč se prenehati biti na določenem mestu: letala so odvrgla bombe in se oddaljila; raketa se je oddaljila z zemlje poletela; knjiž. oddaljiti se iz sobe oditi; pren. sreča se je oddaljila od njega 2. priti glede na določen trenutek, čas v položaj, da je od njega že pretekel določen čas: ti dogodki so se že precej oddaljili 3. navadno v zvezi z od postati drugačen po lastnostih, značilnostih: oddaljiti se od ljudi in njihovega čustvovanja / renesansa se je oddaljila od tradicije // prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: oddaljiti se od dosedanjih stališč / oddaljiti se od prvotne teme 4. prenehati imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: po očetovi smrti so se zelo oddaljili drug drugemu ● ta dogodek se je že precej oddaljil od nas nas zlasti čustveno ne vznemirja več oddáljen -a -o 1. deležnik od oddaljiti se: bili so že precej oddaljeni, ko so jih poklicali nazaj; mati in hčere so postale čedalje bolj oddaljene 2. od katerega je do kakega kraja, stvari razmeroma dolga pot: prišel je iz oddaljenega kraja; precej oddaljene vasi // pri katerem je dolžina najkrajše črte od izhodiščnega predmeta, točke do njega razmeroma dolga: čuditi se oddaljenim zvezdam ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega 3. ki izraža dolžino poti od kakega kraja, stvari do drugega kraja, stvari: kraj je oddaljen dva kilometra / naselje je pol ure oddaljeno od postaje od naselja do postaje se porabi pol ure // ki izraža dolžino najkrajše črte od izhodiščnega predmeta, točke do določenega predmeta, točke: peč je oddaljena od zidu deset centimetrov / stavbe so med seboj primerno oddaljene v primerni razdalji 4. ki prihaja od daleč: oddaljeni učenci / oddaljeno grmenje ♪
48.      oddojíti  -ím dov., oddójil (ȋ í) 1. z dojenjem vzrediti: mati ga je rodila in oddojila, potem pa ni več skrbela zanj; oddojila je več otrok 2. prenehati dojiti: oddojiti dojenčka / oddojiti tele odstaviti ♪
49.      oddvojíti  -ím dov., oddvójil (ȋ í) publ. ločiti: bolnike s tifusom so oddvojili od drugih; oddvojila sta se od skupine in sama nadaljevala pot / vzgoje ni mogoče oddvojiti od pedagoškega dela / za kulturo so oddvojili precejšen del narodnega dohodka oddelili / oddvojiti del knjižnice od tehniške knjižnice odcepiti oddvojèn -êna -o: biti oddvojen od družbe; ta pokrajina je bila upravno dolgo oddvojena od Slovenije ∙ publ. njegova dramatika zavzema v evropski dramatiki oddvojeno mesto posebno ♪
50.      odgojítelj  -a m (ȋ) zastar. vzgojitelj: bil je njegov učitelj in odgojitelj / dobil je službo odgojitelja ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226