Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JIT (223-247)


  1.      zamejíti  -ím dov., zaméjil (ȋ í) določiti, označiti mejo česa: zamejiti parcelo; zamejiti z ograjo / zamejiti področje raziskave / časovno zamejiti pojav zamejèn -êna -o: predmet proučevanja je jasno zamejen; časovno zamejeno dogajanje v drami ♪
  2.      zaóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. naoljiti: zaoljiti ključavnico ● knjiž. zaoljiti delovno obleko zamastiti, zamazati z oljem, maščobo ◊ teh. svečka se zaolji zaradi nepopolnega izgorevanja zmesi goriva in zraka se na njej nabere olje zaóljen -a -o: zaoljena obleka; zaoljena svečka ♪
  3.      zapojíti  -ím dov., zapójil (ȋ í) nar. opijaniti: polnil [je] kozarce in ponujal z njimi ljudi, vsiljeval, in bilo je, kakor da jih hoče vse zapojiti (M. Kranjec) ♪
  4.      zarojíti  -ím stil. -rójim dov., zarójil stil. zarôjil (ȋ í, ọ́) 1. začeti živahno letati v velikem številu: okrog njega so zarojile muhe / ekspr. na dvorišču so zarojila dekleta 2. redko vzrojiti: zakaj me ne ubogate, je zarojil nad otroki ● ekspr. vesele misli so ji zarojile po glavi začela je premišljevati o veselih rečeh ♪
  5.      zaskórjiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila ◊ gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage zaskórjen -a -o: zaskorjena zemlja ♪
  6.      zastrújiti  -im dov. (ú ȗ) knjiž. začeti teči, pretakati se: nekje je zastrujila voda / kri mu je spet zastrujila po žilah; pren. zastrujile so nove ideje ♪
  7.      zasúžnjiti  -im dov. (ú ȗ) 1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjiti ujete 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: politično zasužnjiti narode / ženska ga je zasužnjila / zasužnjiti koga svoji volji / ta strast ga je zasužnjila za vse življenje / reklama zasužnji človeka zasúžnjen -a -o: zasužnjen človek ♪
  8.      zasvojíti  -ím dov., zasvójil (ȋ í) 1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: alkohol zasvoji človeka; mamila so ga zasvojila / ta navada ga je popolnoma zasvojila 2. ekspr. vzbuditi v kom odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen ga je zasvojila / misel na rešitev ga je popolnoma zasvojila zasvojèn -êna -o: biti zasvojen z mamili; zasvojena oseba ♪
  9.      zatajítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zatajiti: zatajitev dejstev / zatajitev motorja ♪
  10.      zatajíti  -ím dov., zatájil (ȋ í) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: zatajiti krajo; na zaslišanju je vse zatajil; zatajil je, da bi jih izdal / vse to si vedel, zakaj si zatajil // zatrditi, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zatajiti dolg; zatajiti svoj izvor / zatajil je svoje mladostne pesmi // zatrditi, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: zatajiti svojega otroka; svoje matere ni nikoli zatajil 2. izraziti mnenje, prepričanje, da kaj ne obstaja: zatajiti dogovor, sporazum; zatajiti gospodarski polom 3. prikriti: zatajiti svoje nazore, prepričanje / skušal je zatajiti bolečine 4. nav. 3. os., ekspr. v določenem času, trenutku ne opraviti svoje funkcije, kot se želi, pričakuje: v mrazu je avtomobil zatajil; ob izstrelitvi je raketa zatajila / včasih mi zataji spomin / moštvo je zatajilo ● ekspr. letos je detelja zatajila slabo obrodila; ekspr. od presenečenja mu je zatajil glas ni mogel (spre)govoriti; ekspr. nekdanje lepote ni mogla zatajiti še vedno je bila lepa zatajíti se knjiž. potajiti se: ko sta zaslišala korake, sta se zatajila; zatajila se je pred očetom skrila zatajèn -êna -o: zatajena jeza; zatajene želje; zatajena čustva; skrito, zatajeno upanje ♪
  11.      zavojít  -a -o prid. (ȋ) 1. knjiž., redko spiralast: zavojite stopnice 2. zastar. ovinkast, vijugast: zavojita reka ♪
  12.      zdvojíti  -ím in zdvójiti -im dov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. zdvomiti: nikoli ni zdvojil o pravilnosti svoje poti / zdvojiti nad samim seboj obupati zdvojèn -êna -o in zdvójen -a -o: zdvojen človek; zdvojeni klici; bila je nesrečna in zdvojena ♪
  13.      zgnojíti se  -ím se dov., zgnójil se (ȋ í) nav. 3. os. postati gnojen: rana se zgnoji zgnojèn -êna -o: zgnojene bezgavke ♪
  14.      znojíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. izločati znoj: poleti se zelo znoji / noge, roke se mu znojijo 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: v sobi je bilo soparno, da so se okna znojila 3. ekspr. truditi se, prizadevati si: zanje se znoji in žene / ves dan se je znojil na polju delal znojíti 1. knjiž. z znojenjem povzročati, da je kaj vlažno: delal je, da je srajco znojil / ekspr. to zemljo so znojili že naši dedje so jo z velikim trudom obdelovali 2. ekspr., z notranjim predmetom izločati znoj: večkrat je kar hladen znoj znojil ♪
  15.      zrojíti  -ím stil. zrójim dov., zrójil stil. zrôjil (ȋ í, ọ́) ekspr. glasno se razjeziti, razburiti: ker so slabo naredili, je zrojil; zrojiti nad kom / dajte že mir, je zrojil ● knjiž. Kranjska čbelica je zrojila izšla; ekspr. hčere še ne bodo tako hitro zrojile postale nemirne zaradi zanimanja za moške; kot ose so zrojili okoli njega začeli jezno, razdraženo tekati, skakati v velikem številu ♪
  16.      adópcija  -e ž (ọ́) posvojitev ♪
  17.      adoptánt  -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec ♪
  18.      adoptíranje  -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot ♪
  19.      adoptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali adoptíran -a -o: adoptirana hči ♪
  20.      afiliácija  -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke ♪
  21.      afiliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni afiliíran -a -o: afiliirano podjetje ♪
  22.      agregácija  -e ž (á) knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva ♪
  23.      agregírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. združiti, spojiti, nakopičiti ♪
  24.      akribíja  -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja ♪
  25.      aktinídija  -e ž (ȋ) trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad: gojiti aktinidije / jesti aktinidijo kivi ♪

   98 123 148 173 198 223 248 273 298 323  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA