Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JIT (173-197)

173.      temeljíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti 2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil temeljèč -éča -e: na znanosti temelječa tehnika ♪
174.      temeljítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost temeljitega: temeljitost pregleda / počasnost opravičuje s temeljitostjo ♪
175.      tolovájiti  -im nedov. (ā ȃ) star. delovati, živeti kot tolovaj: vse življenje je tolovajil ♪
176.      tujíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko 1. odtujevati, raznarodovati: tujina nas tuji 2. delati koga tujega: gosposka obleka mu je tujila prijateljico / obraz mu tujijo brki tujíti se odtujevati se: tujiti se ljudem, svetu ♪
177.      ubrejíti  -ím tudi ubréjiti -im dov., ubréji; ubréjil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: žrebec ubreji kobilo ubrejíti se, tudi ubréjiti se postati brej: psica se ubreji ubrejèn -êna -o tudi ubréjen -a -o: ubrejena svinja ♪
178.      udaljíti se  -ím se tudi událjiti se -im se dov., událjil se (ȋ í; ā ȃ) zastar. oddaljiti se: udaljiti se od družbe ♪
179.      udejánjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. uresničiti: udejanjiti sklep; uprizoritev je dosledno udejanjila avtorjevo hotenje // izraziti, pokazati: udejanjiti resnico življenja v literarnem delu; njegove igralske sposobnosti so se v tej igri lahko udejanjile udejánjen -a -o: udejanjen program, zakon; udejanjene vrednote ♪
180.      udobrovóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v dobro voljo: vino ga je udobrovoljilo; s svojimi šalami je vsakogar udobrovoljil udobrovóljiti se postati dobre volje: ob dobri jedači in pijači so se kmalu udobrovoljili udobrovóljen -a -o: udobrovoljeni gostje ♪
181.      ugnojíti se  -ím se dov., ugnójil se (ȋ í) nav. 3. os., redko zagnojiti se, ognojiti se: rana se je ugnojila ugnojíti zastar. pognojiti: dobro ugnojiti njivo ugnojèn -êna -o: ugnojen prst; ugnojena zemlja ♪
182.      ugojíti se  -ím se dov., ugójil se (ȋ í) zastar. zrediti se: po bolezni se je precej ugojil ♪
183.      ukrojíti  -ím dov., ukrójil (ȋ í) 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: ukrojiti hlače, krilo, obleko; lepo, slabo ukrojiti rokave; ukrojiti in sešiti // redko narediti, izdelati: obleko si je ukrojila sama; tako pokrivalo se lahko ukroji tudi iz tanjšega blaga 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: po svoje ukrojiti poročilo / njegovo življenje je ukrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: samovoljno ukrojiti pravico, zakone; ukrojiti si poseben slog ukrojèn -êna -o: dobro, elegantno ukrojen plašč; poročila so strankarsko ukrojena ♪
184.      uležájiti  -im dov. (ā ȃ) teh. dati, namestiti v ležaj: uležajiti gred uležájen -a -o: ročica je na obeh koncih uležajena ♪
185.      unejevóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. vznejevoljiti: te besede so ga unejevoljile ♪
186.      unevóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. vznejevoljiti: njegove besede so jo zelo unevoljile ♪
187.      uobičájiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da kaj postane običaj: svoje popoldanske sprehode je že uobičajil uobičájen -a -o: uobičajena praznovanja ♪
188.      upokojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od upokojiti: prositi za upokojitev; iskati si zaslužek po upokojitvi; odločba o upokojitvi / predčasna upokojitev ♪
189.      upokojíti  -ím dov., upokójil (ȋ í) 1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojiti delavca; pri šestdesetih letih se je upokojila / invalidsko upokojiti ♦ jur. predčasno upokojiti upokojiti pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti 2. knjiž. umiriti, pomiriti: prijazne besede so ga upokojile / upokojiti strasti upokojíti se knjiž. umiriti se: pri tej starosti bi se že lahko malo upokojil / ulica, vas se je upokojila / želje so se upokojile upokojèn -êna -o: upokojena učiteljica ♪
190.      upokojítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na upokojitev: upokojitveni postopek / upokojitvena odločba ♪
191.      ustrojíti  -ím tudi ustrojíti ustrójim dov., ustrójil tudi ustrôjil (ȋ í; ȋ ọ́) usnj. obdelati surovo živalsko kožo s strojili: ustrojiti kožo / ustrojiti usnje ● ekspr. trpljenje človeka ustroji ga naredi neobčutljivega, utrjenega; ekspr. temu so pošteno ustrojili hrbet, kožo ga zelo pretepli; ga naredili pohlevnega; ekspr. s tem si je precej ustrojil roke utrdil ustrojèn -êna -o tudi ustrójen -a -o: ustrojena koža; ustrojeno usnje za čevlje ∙ ekspr. imel je ustrojen obraz obraz s trdimi potezami; ekspr. ta zgodba je ustrojena čisto po njegovi koži zgodba je taka, da ustreza njegovim sposobnostim, značaju ♪
192.      usúžnjiti  -im dov. (ú ȗ) 1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjiti zajete vojake 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: kmete so usužnjili gospodi / usužnjiti svoje telo popolnoma ga podrediti volji usúžnjiti se ekspr. postati podrejen, odvisen: usužnjiti se strogemu redu usúžnjen -a -o: usužnjeno ljudstvo ♪
193.      usvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od usvojiti: usvojitev stare kulture / usvojitev tujega jezika ● publ. uprli so se usvojitvi osnutka zakona sprejetju ♪
194.      usvojíti  -ím dov., usvójil (ȋ í) knjiž. 1. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: veliko različic pesmi priča, da je narod to pesem popolnoma usvojil // začeti uporabljati: usvojiti moderno metodo, teorijo; umetnik je usvojil novo izrazno sredstvo 2. naučiti se, priučiti se: usvojiti osnovne pojme matematike; usvojiti tehniko hitrega branja / natančno prebrati in usvojiti besedilo si ga zapomniti ● publ. usvojiti tuje mnenje, predlog sprejeti; publ. tovarna je usvojila izdelavo novega tovornjaka je začela izdelovati ◊ šol. usvojiti učno snov usvojèn -êna -o: nova metoda je že usvojena ♪
195.      utajítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od utajiti: utajitev tatvine ♪
196.      utajíti  -ím dov., utájil (ȋ í) 1. uspeti v tajenju tega, česar je osebek obdolžen: utajiti tatvino, umor; utajil je, da jih je izdal 2. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: utajil je svoje odkritje; utajiti komu resnico / utajiti dolg / utajiti denar / utajiti davke ne dati ustreznih podatkov, po katerih bi se odmerila prava višina davkov / utajiti nezakonskega otroka // narediti, da kdo česa ne more opaziti: poskušal je utajiti kašelj, smeh; ni mogla utajiti velikega razburjenja utajèn -êna -o: utajeni podatki; dvajset arov zemlje je bilo utajene ♦ fiz. utajena toplota latentna toplota ♪
197.      utemeljítelj  -a m (ȋ) kdor kaj utemelji: idejni utemeljitelj materializma / utemeljitelj zgodovinskega društva ustanovitelj ♪

   48 73 98 123 148 173 198 223 248 273