Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
JIT (148-172) 
- razvejítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razvejiti: razvejitev stebla / razvejitev žile, živca / razvejitev študija ♪
- razvejíti -ím in razvéjiti -im dov., razvéjil (ȋ í; ẹ̑) narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot: te rastline razvejijo korenine tik pod površjem; pren. razvejiti obrtno dejavnost razvejíti se, in razvéjiti se narediti, pognati veje, navadno v več smeri: deblo, drevo se razveji // razdeliti se na manjše dele, enote: žila, živec se razveji / posamezne stroke se razvejijo v specialna področja; študij se je zelo razvejil razvejèn -êna -o in razvéjen -a -o: razvejena gospodarska dejavnost; jelen ima razvejeno rogovje; rastlina z razvejenim steblom ♦ geom. razvejena krivulja; min. razvejeni kristali kristali, ki imajo vejasto obliko ♪
- rojíti -ím stil. rójim nedov. (ȋ í, ọ́) 1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino: čebele rojijo 2. živahno letati v velikem številu: nad travnikom rojijo komarji in mušice; muhe so rojile okoli živine / ekspr.: ljudje so rojili iz hiše v velikem številu prihajali; vojaki rojijo po taborišču 3. ekspr. glasno se jeziti, razburjati: niti besedice mu ni rekel, pa že roji; oče bo rojil, ko bo to izvedel ● knjiž. Kranjska čbelica je spet rojila izšla; ekspr. njej že fantje rojijo po glavi se že zanima zanje; ekspr. to mi že dolgo roji po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to rojèč -éča -e: roječe čebele ♪
- sájiti -im nedov. (á ȃ) povzročati, da postane kaj sajasto, črno: tak plamen saji posodo ♪
- sámoodtujítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi ♪
- sámoomejítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov ♪
- sámozadovoljítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev ♪
- sínjiti -im nedov. (ȋ) knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminu sínjiti se sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji ♪
- sklejíti -ím tudi skléjiti -im dov., skléjil (ȋ í; ẹ̑) zlepiti s klejem: sklejiti mizo sklejèn -êna -o tudi skléjen -a -o: sklejene deske ♪
- skrojíti -ím dov., skrójil (ȋ í) 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: skrojiti in sešiti obleko; lepo skrojiti rokave // redko izdelati obleko: vse si skroji sama; skrojiti plašč iz najboljšega blaga 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je skrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: junakinja, kakršno je skrojila igralka, ni prepričljiva; pravico so si skrojili sami skrojèn -êna -o: lepo skrojen frak; po meri skrojena obleka ♪
- sòutemeljítelj -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije ♪
- spojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od spojiti: spojitev posameznih delov / spojitev pouka s proizvodnim delom / spojitev podjetij / odklanjati jezikovno spojitev ♪
- spojíti -ím dov., spójil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike b) skupaj, povezano: spojiti posamezne prostore; spojiti naselji s cesto c) (nova) enota, celota: spojiti dve občini; podjetja so se spojila / predmestni deli so se spojili z mestom / ekspr. v mraku so se hiše spojile z ozadjem č) v kaki zvezi, odvisnosti: spojiti novo znanje s starim / spojiti teorijo s prakso povezati 2. knjiž. notranje, čustveno povezati; združiti: domotožje, ljubezen spoji ljudi; po tej nesreči so se
vaščani tesno spojili / v trpljenju sta se spojila v eno ● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino ◊ agr. cepič se spoji s podlago; kem. kisik se spoji s kovino; molekule se spojijo v makromolekulo; teh. spojiti s kovičenjem, varjenjem spojèn -êna -o: spojeni deli; biti duševno spojen s kom; gibljivo, trdno spojen; ideja pesmi je umetniško spojena z obliko ♪
- spojítven -a -o (ȋ) pridevnik od spojitev: spojitveni proces ♪
- spokojíti -ím dov., spokójil (ȋ í) knjiž. pomiriti: prijateljeve besede so ga spokojile; na deželi se je spokojil spokojèn -êna -o: po pogovoru je bil spokojen; spokojena duša ♪
- spoprijateljíti se -ím se in spoprijáteljiti se -im se dov. (ȋ í; ȃ) skleniti prijateljsko razmerje: otroci so se kmalu spoprijateljili; spoprijateljiti se s tujcem spoprijateljíti, in spoprijáteljiti knjiž. povzročiti prijateljsko razmerje: skupno delo jih je spoprijateljilo ♪
- sprijateljíti se -ím se in sprijáteljiti se -im se dov. (ȋ í; ȃ) skleniti prijateljsko razmerje: otroci se radi sprijateljijo; sprijateljiti se s sosedi / čez nekaj let sta se spet sprijateljila ♪
- strójiti -im nedov. (ọ̄) nar. koroško praznovati: na ta dan so kmetje strojili in živina počivala ♪
- strojíti -ím tudi strojíti strójim nedov. (ȋ í; ȋ ọ́) usnj. obdelovati surovo živalsko kožo s strojili: strojiti kožo; strojiti z rastlinskimi strojili / strojiti usnje / strojiti na irh ∙ ekspr. doma so mu večkrat strojili kožo ga tepli strojèn -êna -o tudi strójen -a -o: strojena koža; strojeno usnje; strojen s čreslom ♪
- strújiti -im nedov. (ú ȗ) knjiž. teči, pretakati se: po dolini struji potok; proučevati, kako struji zrak v jami / po žilah struji kri ● knjiž. okrog njih je strujilo bujno življenje je bilo ♪
- súžnjiti -im nedov. (ú ȗ) 1. knjiž. zasužnjevati: sužnjiti ljudi 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: namesto da bi bil enakopraven, je sužnjil ♪
- svojíti si -ím si nedov. (ȋ í) knjiž. lastiti si: svojiti si tuje premoženje / svojiti si pravico do odločanja ∙ knjiž. svoji si sodbo o tem vprašanju zdi se mu, da more, ima pravico presojati to vprašanje ♪
- tajítev -tve ž (ȋ) redko tajenje: vztrajati pri tajitvi ♪
- tajíti -ím nedov. (ȋ í) 1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga sodelovanja pri atentatu, a je tajil; tajiti krajo; vse je tajil; tajil je, da jih je izdal; tajiti na zaslišanju; nekaj časa je tajil, nato pa vse priznal; trdovratno tajiti / tajil mu je, da je pohajkoval; za moj naslov si vedel, kaj tajiš; storil sem to, kaj bi tajil // zatrjevati, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: tajiti dolg; tajiti napake / tajil je njegove zasluge // zatrjevati, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: odrekajo se mu in ga tajijo; tajiti sina 2. izražati mnenje, imeti prepričanje, da kaj ne obstaja: tajiti boj za obstanek; tajiti
gospodarski polom; tajiti potrebo po duhovnosti; zla na svetu ni mogoče tajiti ♦ rel. tajiti Boga // ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ni tajil, da mu hvala godi; ne tajim, da je nadarjen za učenje tujih jezikov; ni mogoče tajiti, da je sposoben 3. prikrivati: tajiti svoje nazore, prepričanje; ni mogel več tajiti svoje ljubezni / tajiti bolečino, skrb / tajiti smeh, solze zadrževati ● ekspr. taji leta ne pove, koliko je star; nar. ob srečanju sta tajila oči se nista pogledala v oči tajíti se knjiž. skrivati se: skrivaj se shajata, tajita se pred ljudmi / hiša se taji sredi drevja / v očeh se ji taji jeza ● nar. ne taji se, odkrito se pogovorimo ne pritajuj se tajèč -éča
-e: taječ bolečino, je stiskal zobe; dokazovati krivdo taječega obtoženca ♪
- temeljít -a -o prid., temeljítejši (ȋ) ki zadeva temelj, bistvo česa: prišlo je do temeljite spremembe / pri razpravljanju je bil jedrnat in temeljit // ki zajema vse temeljne, pomembne sestavine česa: temeljit zdravniški pregled; temeljito raziskovanje / pridobiti si temeljito znanje temeljíto prisl.: temeljito premisliti, spremeniti; o tem je temeljito poučen ∙ ekspr. vrnil se je temeljito postaran zelo ♪
23 48 73 98 123 148 173 198 223 248 
