Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JIT (101-125)



  1.      posvojítev  -tve ž () glagolnik od posvojiti: posvojitev vojnih sirot / dati otroka v posvojitev
  2.      posvojíti  -ím dov., posvójil ( í) vzeti tujega otroka za svojega: posvojil ga je stric; pren. nekatere plese tujih dežel je naše ljudstvo posvojilo ∙ evfem. včasih je tudi kaj posvojil ukradel posvojèn -êna -o: pravice posvojenega otroka; deček je bil posvojen kmalu po rojstvu; trgovinica s posvojenim imenom boutique
  3.      potajíti  -ím dov., potájil ( í) prikriti, skriti: potajiti bolečino, jezo / vse stvari je potajila v torbo / nekaj je potajil pri davkih potajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko ga je zagledala, se je potajila; pes se je potajil in čakal; potajiti se za drevo; potajila se je pri vratih in prisluškovala ∙ ekspr. veter se je potajil nehal pihati 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le potajil se je potajèn -êna -o: potajen pogled, smeh; potajena bolečina; potajeno zanimanje
  4.      potrmúljiti se  -im se dov.) nar. vzhodnoštajersko postati užaljen, namrgoditi se: velikokrat se je potrmuljila potrmúljen -a -o: bled in potrmuljen se je stiskal v kot
  5.      potrojítev  -tve ž () glagolnik od potrojiti: potrojitev cen / potrojitev straž
  6.      potrojíti  -ím dov., potrójil ( í) napraviti kaj trikrat tolikšno: podjetje je potrojilo proizvodnjo; potrojiti stroške; promet se je potrojil // ekspr. pomnožiti, povečati: na ta način bo delo še potrojil; potrojiti trud, upanje ♦ mat. potrojiti število pomnožiti s tri potrojèn -êna -o: potrojena moč; potrojeno število
  7.      povnánjiti  -im dov.) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjiti svoje ustvarjalne zmožnosti / povnanjiti medčloveške odnose povnánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v zadnjih letih se je zelo povnanjil povnánjen -a -o: povnanjena absolutna ideja; za to je njegova narava preveč povnanjena
  8.      povsakdánjiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj vsakdanje, navadno: pesnik je povsakdanjil svoj jezik; to niso več tisti ljudje kot v vojni, povsakdanjili so se
  9.      pozunánjiti  -im dov.) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, neosebno: ženske vloge je avtor zelo poudaril in pozunanjil pozunánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v teh letih se je zelo pozunanjil pozunánjen -a -o: pozunanjen človek; pozunanjeni svet
  10.      pregnojíti  -ím dov., pregnójil ( í) preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / redko zemlje že več let niso pregnojili pognojili pregnojíti se nav. 3. os. ognojiti se: rana se je pregnojila / tur se je pregnojil se je predrl
  11.      prekrojíti  -ím dov., prekrójil ( í) 1. na novo ukrojiti: plašč je dala prekrojiti; prekrojiti staro obleko // v zvezi z v narediti iz določenega oblačila drugo oblačilo: prekrojiti krilo v telovnik 2. ekspr. spremeniti, predrugačiti: avtor članka je dejstva po svoje prekrojil / to je prekrojilo njeno usodo prekrojèn -êna -o: suknja je obrnjena in prekrojena
  12.      prepojítev  -tve ž () glagolnik od prepojiti: prepojitev lesa s kemičnimi snovmi / prepojitev obveze s krvjo
  13.      prepojíti  -ím dov., prepójil ( í) 1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost 2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje prepojíti se dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče: hrana se v ustih prepoji s slino; obveza se je prepojila s krvjo prepojèn -êna -o: prepojen les; zrak je prepojen s prijetnim vonjem; z naprednimi idejami prepojena mladina; delo je prepojeno s satiričnim duhom ∙ ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih
  14.      presojíti  -ím dov., presójil ( í) pesn. presvetiti: sonce je presojilo rdeča zagrinjala
  15.      prestrojíti  -ím dov., prestrójil ( í) zastar. preoblikovati, preurediti: prestrojiti upravo; komisija se je prestrojila // spremeniti, predrugačiti: prestrojiti samega sebe / trudili so se, da bi ga prestrojili v junaka prestrojèn -êna -o: prestrojena razporeditev čet
  16.      prestrojíti  -ím tudi prestrojíti -strójim dov., prestrójil tudi prestrôjil ( í; ọ́) usnj. popolnoma, v celoti ustrojiti: prestrojiti kožo prestrojèn -êna -o tudi prestrójen -a -o: koža je že prestrojena
  17.      preustrojítev  -tve ž () knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov
  18.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil ( í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti
  19.      preusvojíti  -ím dov., preusvójil ( í) knjiž., redko preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino preusvojèn -êna -o 1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost 2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje
  20.      prevzgojítev  -tve ž () glagolnik od prevzgojiti: prevzgojitev mladega človeka
  21.      prevzgojíti  -ím dov., prevzgójil ( í) z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti: prevzgojiti mladega človeka; skušal se je prevzgojiti // publ. povzročiti drugačno idejno, nazorsko usmerjenost: prevzgojiti ljudske množice prevzgojèn -êna -o: prevzgojena mladina
  22.      preznojíti  -ím dov., preznójil ( í) z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti obleko preznojíti se postati znojen, poten: bolnik se je preznojil / ekspr. pošteno se preznojiš, preden prideš na vrh preznojèn -êna -o: preznojeni nosači počivajo; prebuja se preznojen in izmučen; preznojena srajca
  23.      prigospodínjiti  -im dov.) z gospodinjenjem priti do česa: denar za dopust je prigospodinjila
  24.      prijateljíti se  -ím se nedov. ( í) knjiž. sklepati prijateljsko razmerje: mladi ljudje se hitro prijateljijo
  25.      priklejíti  -ím tudi prikléjiti -im dov., prikléjil ( í; ẹ̑) pritrditi s klejem: priklejiti letev

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA