Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (3.501-3.525)


  1.      blodnjáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko zmota, zabloda: blodnjave življenja ♪
  2.      blódnost  tudi blôdnost -i ž (ọ́; ó) knjiž. razuzdanost, razvratnost: blodnost deklet s ceste ♪
  3.      blokáč  -a m (á) knjiž. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: postaviti novega blokača ♪
  4.      blókar  -ja m (ọ̑) pog. kdor stanuje v bloku: okolico blokov urejajo blokarji sami ♪
  5.      blokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles 4. žarg., gost. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič ◊ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati tekoči račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke blokíran -a -o: ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa ♪
  6.      blondín  -a m (ȋ) knjiž. blondinec, plavolasec: visok in lep blondin ♪
  7.      blúf  -a tudi blèf blêfa m (ȗ; ȅ ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre; gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom ♪
  8.      blufírati  -am in blefírati -am nedov. in dov. (ȋ) pog., ekspr. vplivati, učinkovati z bleščečim videzom: briljira in blufira / blufirati pri igri ♪
  9.      blúščec  -a [čǝc] m (ȗ) bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba ♪
  10.      blúza  -e ž (ȗ) 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze ♪
  11.      blúzen  -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bluzo: bluzni gumbi / bluzni kroj suknjiča ♪
  12.      bóa  -e ž (ọ̑) 1. zelo velika nestrupena tropska kača; udav: napadla ga je ogromna boa 2. velik ženski krznen ovratnik, ki ni prišit: okrog vratu si je ovila soboljo boo / boa iz ptičjih peres ♪
  13.      bòb  bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom 3. nav. mn., redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi ◊ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus ♪
  14.      bòb  bôba in bób -a m (ȍ ó; ọ̑) šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob; vožnja z bobom // športna panoga, ki goji tekmovalno sankanje po umetno zgrajeni progi: proga za bob; svetovno prvenstvo v bobu ♪
  15.      bôbek  -bka m (ō) 1. manjšalnica od bob 1—2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki ♪
  16.      bóben  -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
  17.      bóbenček  -čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil ♪
  18.      bóbi  in bóbby -ja [bobi] m (ọ̑) pog., v Angliji stražnik, policist: uniforma bobija ♪
  19.      bóbnar  -ja m (ọ̑) kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze ♪
  20.      bóbnarica  -e ž (ọ̑) 1. zastar. bobnarjeva žena: pesem o lepi bobnarici 2. zool. nočna močvirska ptica, Botaurus stellaris: bobnarica buka, ruči / mala bobnarica čapljica ♪
  21.      bóbnati  -am nedov. (ọ̑) 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba // slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi bobnajóč -a -e: bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči ♪
  22.      bobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo // bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala 2. slabš., redko vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra bobnèč -éča -e: vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze ♦ voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja ♪
  23.      bóbnič  -a m (ọ̑) 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič ♪
  24.      bočína  -e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: bočina ščita ♪
  25.      bóčnik  -a m (ọ̄) meso z goleni ali s podlahti goveda: golaž iz bočnika; telečji bočnik ♪

   3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA