Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (31.701-31.725)


  1.      zbledévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izgubljati prvotno izrazito barvo: obarvane sveče zbledevajo / barve sčasoma zbledevajo // star. prebledevati: med govorjenjem je zardeval in zbledeval 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna zbledeva 3. knjiž. postajati manj izrazit: spomini na tiste čase zbledevajo ♪
  2.      zbledíti  -ím dov., zblédi tudi zblêdi; zblédil (ȋ í) narediti kaj bledo: bolezen ji je zbledila lica / mesečina je zbledila nebo ♪
  3.      zblestéti  -ím dov., zblésti in zblêsti (ẹ́ í) knjiž., redko zableščati se, zasvetiti se: na nebu so zblestele zvezde ♪
  4.      zblêsti se  zblêdem se dov., zblêdel se in zblédel se, zblêdla se, stil. zblèl se zblêla se (é) s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti: bolniku se je zbledlo // ekspr. postati zmeden, nerazsoden: zbledlo se ji je; od strahu se mu je zbledlo ♪
  5.      zblíza  prisl. (ȋ) knjiž. 1. od blizu: opazovati, videti kaj zbliza; spopasti se zbliza; zbliza se mu ne zdi tako lepa; želel si je ogledati zadevo bolj zbliza 2. redko blizu: prav, čisto zbliza je zagrmelo ♪
  6.      zblížanost  -i ž (ȋ) stanje zbližanega: zbližanost med učenci in učitelji / zbližanost mnenj ♪
  7.      zbliževálen  -lna -o prid. (ȃ) ki zbližuje: zbliževalna moč; zbliževalna vloga knjižnega jezika ♪
  8.      zbliževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi; skupna ideja je zbliževala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja; jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo ♪
  9.      zblóda  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. zmedenost, zmota: njegova zbloda izvira iz neprimernega čtiva / fant je v veliki zblodi / čustvene, duhovne zblode / tvoje ravnanje je zbloda zabloda 2. mešanica, zmes: njegov jezik je zbloda različnih jezikov ♪
  10.      zblodíti  in zblóditi -im dov. (ȋ ọ́) 1. knjiž. spraviti v zmedenost, zmoto: nove ideje so zblodile mladino; knjige so fanta zblodile / zbloditi komu glavo; na starost se mu je pamet zblodila; brezoseb.: v glavi se mu je zblodilo; ekspr. zblodilo se mu je, da sliši glasove piščali ∙ knjiž. z očmi zbloditi po dvorani blodeč pogledati 2. star. skaliti, zmešati: zbloditi vodo / grenka misel ji je zblodila sanje zblójen in zblóden -a -o: fant je bil čisto zblojen; zblojene predstave; gledal je z zblojenimi očmi; prisl.: zblojeno govoriti ♪
  11.      zblója  -e ž (ọ̑) knjiž., redko zmeda, zmešnjava: vsa ta zbloja prihaja tudi k nam / zbloja duha ♪
  12.      zblójenost  -i ž (ọ́) knjiž. zmedenost, zmešanost: v zblojenosti ni vedel, kaj dela / spolna zblojenost ♪
  13.      zbóbnati  -am dov. (ọ̑) 1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati: zbobnati novico po vsej vasi 2. ekspr. z zavzetim govorjenjem, pisanjem doseči prisotnost več ljudi na kakem mestu: novinarji so zbobnali celo vrsto prič; zbobnati ljudi v dvorano; zbobnati strokovnjake na posvet; nahitro so jih zbobnali skupaj sklicali zbóbnan -a -o: na trg zbobnana množica ♪
  14.      zbodljáj  -a m (ȃ) 1. vbod s koničastim predmetom: zbodljaj z iglo, nožem 2. kratka, ostra bolečina: čutiti zbodljaje v prsih; skeleč zbodljaj med rebri 3. ekspr. zbadljiva beseda, pripomba: na zbodljaj je odgovoril s smehom; težko prenaša zbodljaje tovarišev ♪
  15.      zbógom  medm. (ọ̑) izraža pozdrav pri slovesu: no, pa zbogom; zbogom, kmalu se vrni ● ekspr. ko gre zares, tedaj zbogom pogum je konec poguma; ekspr. reči zbogom svojim načrtom nehati misliti na njihovo uresničitev; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo; ekspr. plačaj, kar si dolžan, in zbogom in pojdi; sam.: še vedno sliši njen zadnji zbogom ♪
  16.      zbohôtiti se  -im se in zbohotíti se -ím se dov., zbohôtil se in zbohótil se (ó ō; ȋ í) knjiž. bujno se razrasti: pod grmovjem se je zbohotil teloh ∙ knjiž. zbohotila se je v lepo dekle postala je lepo dekle ♪
  17.      zbókoma  prisl. (ọ̑) knjiž. 1. z bokom naprej: zbokoma se je prerinil mimo; zbokoma se umikati 2. na bok, postrani: zbokoma je legel na posteljo ♪
  18.      zbòr  zbôra m (ȍ ó) 1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom: zbor so pozdravili predstavniki vseh strank; nastopil je pred velikim zborom poslušalcev; sodil mu je zbor petih sodnikov / zbral se je ves mestni, vaški zbor vsi meščani, vaščani; ekspr. s tem vprašanjem so se ukvarjali že mnogi učenjaški zbori 2. navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem: zbor delavcev je sprejel predlagane izboljšave; konferenca profesorskega, učiteljskega zbora / diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi // upravni organ družbenopolitične skupnosti: seja vseh zborov skupščine / republiški, zvezni zbor voljeni organ republiške, zvezne skupščine, ki v okviru svoje pristojnosti usmerja in vodi družbeno, gospodarsko politiko; zbor republik in pokrajin 3. skupina pevcev, ki nastopajo, pojejo skupaj: zbor je zapel dve pesmi; voditi velik zbor; vabiti k zboru nove pevce; solisti in zbor / cerkveni, šolski zbor; mladinski, otroški zbor / peti pri zboru, v zboru / žarg. hoditi, iti k zboru na vaje (pevskega) zbora; biti član (pevskega) zbora / pevski zbor 4. s prilastkom skupina istovrstnih umetniških ustvarjalcev, ki nastopa skupaj: baletni zbor vadi; harmonikarski, tamburaški zbor; zbor deklamatorjev, recitatorjev // ekspr. skupina česa istovrstnega, ki nastopa, se pojavlja skupaj sploh: v krošnjah dreves je zapel ves ptičji zbor; zvezdni zbor na nebu 5. sestanek večjega števila ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, zaradi razpravljanja o čem, dogovarjanja glede česa: zbor bo v veliki dvorani, na prostem; zbor je trajal tri ure; zbor se začne ob enajsti uri; udeležiti se zbora; odpreti, voditi zbor; iti, vabiti na zbor; govoriti na zboru / letni, ustanovni zbor; tako so sklenili na zboru delavcev, krajanov, stanovalcev / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti // v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni letni občni zbor; občni zbor društva 6. prihod več ljudi, udeležencev česa ob določenem času na določeno mesto, ki je izhodišče za začetek česa: zbor izletnikov, tekmovalcev; določiti čas in kraj zbora / začetek proslave je ob osmi uri. Zbor nastopajočih je pol ure prej // šport., voj. postavitev vseh oseb kake enote v urejeno vrsto, razvrstitev: vsako jutro ob šesti uri je bil zbor na dvorišču; znak za zbor / taborniki, vojaki so se postavili v zbor; stati v zboru / kot povelje zbor, je ukazal dežurni 7. v prislovni rabi, v zvezi z v vsi naenkrat: učenci so brali, odgovarjali, recitirali v zboru / zdravo, je v zboru pozdravil ves razred / ekspr. iz bližnjega ribnika so se v zboru oglašale žabe ◊ jur. sodni zbor; zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini; zbor volivcev sestanek volilnih upravičencev, ki postavlja kandidate za predstavniška telesa in razpravlja o problemih, ki naj bi jih predstavniki pomagali reševati; lit. zbor skupina igralcev, recitatorjev, zlasti v antični tragediji, ki spremlja, razlaga, vrednoti dramsko dogajanje, včasih tudi poseže vanj; muz. mešani, moški, ženski zbor; polit. državni zbor osrednji parlament v nekaterih državah; rel. cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge; zgod. deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; prisl.: muz. zbor označba za petje celotnega zbora vsi (skupaj) ♪
  19.      zbóren 2 -rna -o prid. (ọ̑) lingv. nanašajoč se na najvišjo zvrst knjižnega jezika: zborni in pogovorni knjižni jezik; zborna izreka kodificirana izreka knjižnega jezika ♪
  20.      zboríšče  -a s (í) knjiž. 1. zborno mesto: določiti zborišče; na zborišču je že precej izletnikov 2. zborovališče: ta kraj je postal že tradicionalno zborišče pisateljev ♪
  21.      zbórnica  -e ž (ọ̑) 1. prostor v šoli, namenjen učiteljskemu zboru: konferenca bo v zbornici; profesor je v zbornici / profesorska, učiteljska zbornica; šolska zbornica 2. navadno s prilastkom javnoupravna skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z namenom, da ščiti interese svojih članov: odvetniška zbornica; nekdaj notarska zbornica; do 1946 zdravniška zbornica // do 1962 javnoupravna skupnost ustanov, organizacij s podobno, sorodno dejavnostjo, ustanovljena z namenom, da ščiti strokovne in poslovne interese svojih članic: ustanoviti zbornico; predsednik, tajnik zbornice / kmetijska zbornica; zbornica za obrt in trgovino ♦ ekon. gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti 3. v nekaterih deželah posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo; dom, zbor: seja obeh zbornic / gosposka v stari Avstriji, lordska v Angliji, senatska zbornica v Italiji zgornji dom parlamenta; poslanska zbornica v Angliji spodnji dom parlamenta 4. knjiž. zborovalnica, konferenčna soba: kongresniki se zbirajo v zbornici ♪
  22.      zbôrov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na (pevski) zbor: zborovo darilo dolgoletnemu dirigentu / pri izbiri pesmi je treba upoštevati zborove zmogljivosti / star. privajati se na zborovo petje zborovsko ♪
  23.      zborováti  -újem nedov. (á ȗ) biti zbran v večjem številu na kakem kraju zaradi razpravljanja o čem, izražanja česa: študenti spet zborujejo; na trgu zboruje velika množica / slavisti bodo zborovali oktobra na Bledu imeli zborovanje, zbor ∙ knjiž. vsi zbori skupščine bodo zborovali istočasno zasedali zborujóč -a -e: zborujoči delavci ♪
  24.      zbôsti  zbôdem dov., zbôdel in zbódel zbôdla, stil. zbòl zbôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: ježeve bodice so ga zbodle; nekaj ga je zbodlo v prst; zbosti se na kaktusu; njegove oči so ga zbodle kot dva trna začutil je njegov ostri pogled // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zbodlo ga je pri srcu, v prsih, pod lopatico 2. s koničastim predmetom povzročiti komu bolečino: pazi, da me ne boš zbodel; zbosti z iglo, nožem / zbosti do krvi // s koničastim predmetom preizkusiti kaj: zdravnik ga je zbodel v prst, pa ni ničesar čutil 3. ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ta beseda ga je zbodla; kar se mu je pripetilo, ga je zbodlo; zbodlo ga je, ker ni bilo otrok domov / očitek ga je zbodel v srce / resnica je zbodla njeno nečimrnost // s premišljeno, posmehljivo besedo prizadeti, užaliti: zbodel me je, kadar me je mogel; zaradi pijače ga večkrat zbode ● ekspr. ta slika vsakogar zbode v oči vsakomur vzbudi pozornost; redko z ostrogo zbosti konja spodbosti; ekspr. kaj se bahaš s tem pihalnikom, ga je zbodel mu je zbadljivo rekel zbodèn -êna -o: zboden prst; zboden z iglo ♪
  25.      zbránati  -am tudi zbranáti -ám dov. (ā; á ȃ) zrahljati zemljo z brano: zbranati njivo, travnik ♪

   31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA