Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (26.126-26.150)


  1.      sténski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na steno: stenska površina / stenski opaž; pritrditi stenske obloge / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; stenski koledar, zemljevid; stenski obešalnik; stenska svetilka, tehtnica, ura ◊ um. stensko slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s krašenjem sten, stropov ♪
  2.      sténtorski  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž., navadno v zvezi z glas zelo močen, grmeč: s stentorskim glasom je klical imena študentov ♪
  3.      stép  -a m (ẹ̑) ples na jazzovsko glasbo, po izvoru iz Severne Amerike, pri katerem plesalec z udarjanjem s čevlji ob tla ustvarja posebno ritmično spremljavo: plesalec stepa ♪
  4.      stépski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: stepski veter; visoka stepska trava; stepske živali; običaji stepskih ljudstev; stepsko podnebje / značilnosti stepske pokrajine ♦ zool. stepski svizec svizec, ki živi v vzhodnoevropskih stepah, Marmota bobak ♪
  5.      stereográfski  -a -o prid. (ȃ) geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata ♪
  6.      stereoskópski  -a -o prid. (ọ̑) fot. ki daje, ustvarja prostorski videz stvari: stereoskopski posnetki / stereoskopski fotografski aparat fotografski aparat z dvema vzporednima lečama v taki razdalji, kot je med očmi ♪
  7.      stereotíp  -a m (ȋ) knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: to so z izkušnjami pridobljeni stereotipi; njegovo življenje je polno stereotipov / pisateljevi junaki v tem romanu so stereotipi neoriginalne, ponavljajoče se osebe; razprava o stereotipih v novinarskem jeziku v določenih okoliščinah ponavljajočih se izrazih, frazah / govoriti v stereotipih ◊ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena, odlitek ♪
  8.      stereotípen  -pna -o prid. (ȋ) knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine: stereotipen izbor pesmi; stereotipna ilustracija; stereotipne predstave o življenju; stereotipno poročilo / stereotipni izrazi ◊ tisk. tiskati s stereotipnih plošč stereotipov ♪
  9.      stereotipíja  -e ž (ȋ) 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji // tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija 3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje ♪
  10.      stereotipizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati kaj stereotipno: stereotipiziral je svoj način slikanja; stereotipizirati navade stereotipizíran -a -o: stereotipizirani izrazi ♪
  11.      sterílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: operirati s sterilnimi instrumenti; sterilna gaza, obleka, posoda; tekočina v steklenici je sterilna 2. med., vet. ki ni sposoben (o)ploditve; neploden, jalov: sterilen moški; mladiči iz obsevanih ptičjih jajc so bili sterilni ∙ knjiž. sterilen zakon brez otrok 3. knjiž. ki ne da (pričakovanega) uspeha, rezultata: nesmiselna sterilna samokritičnost / njegov zadnji roman je popolnoma sterilen ◊ agr. sterilna zemlja zemlja brez živih in mrtvih organizmov; arheol. sterilna plast zemlje plast zemlje brez arheoloških ostankov ♪
  12.      steról  -a m (ọ̑) kem. življenjsko pomembna ciklična organska spojina v živalskih in rastlinskih organizmih: ergosterol in drugi steroli ♪
  13.      sterorizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. ustrahovati: hoče jih sterorizirati; sterorizirati prebivalstvo ♪
  14.      stesníti  -ím dov., stésnil (ȋ í) narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni // narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni ● knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino ♪
  15.      stévard  -a m (ẹ̑) delavec, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: hotel je postati stevard; tečaj za stevarde in stevardese ♪
  16.      stevardésa  -e ž (ẹ̑) delavka, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: stevardesa je potnike odpeljala k letalu; tečaj za stevardese ♪
  17.      stezà  -è in stèza -e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje ◊ alp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m ♪
  18.      stézati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. stiskati: jok ji steza grlo; brezoseb. v vratu ga steza; prim. iztezati ♪
  19.      stežíti  -ím dov., tudi stéži; stéžil (ȋ í) redko otežiti: slabo vreme jim je stežilo delo / stežiti komu življenje stežíti se začutiti žalost, duševno bolečino: stežilo se mu je (pri srcu), ko je odhajal ♪
  20.      stíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov ♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom 2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke sovjetske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja ♪
  21.      stičíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se kaj stika: stičišče ploskev / mesto stoji na stičišču pomembnih prometnih poti / tu je stičišče različnih kultur, narodov 2. redko stična točka: najti stičišča med slikarjem in glasbenikom / stičišča med filozofijo in sociologijo ♪
  22.      stíden  -dna -o prid. (ȋ) zastar. sramežljiv: plaha in stidna je stala pred ljudmi ♪
  23.      stígma  -e ž (ȋ) 1. med., psiht. krvav madež, lisa na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: dobiti, imeti stigme 2. pri starih Grkih in Rimljanih znamenje, narejeno pobeglim sužnjem in hudodelcem: vžgati stigmo na čelo; pren., knjiž. socialne stigme nedružabnih otrok ◊ biol. stigma organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev, (rdeča) očesna pega; med. stigma viden znak bolezni; rel. stigme Kristusovim ranam podobna znamenja na določenih delih telesa; zool. stigma dihalnica ♪
  24.      stigmatizácija  -e ž (á) med., psiht. pojavitev krvavih madežev, lis na določenih delih telesa zlasti pri histerikih: študija o stigmatizaciji ♦ rel. pojavitev Kristusovim ranam podobnih znamenj na določenih delih telesa ♪
  25.      stigmatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih zaznamovati pobegle sužnje in hudodelce: stigmatizirati z vžigom znamenja na čelo; pren., knjiž. s tako prognozo so mladostnika stigmatizirali pred družbo stigmatizíran -a -o: stigmatiziran je bil kot pijanec ♪

   26.001 26.026 26.051 26.076 26.101 26.126 26.151 26.176 26.201 26.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA