Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
JI (23.951-23.975)
- sámogotôvost -i ž (ȃ-ó) knjiž. prepričanost o svoji moči, sposobnosti: pri tej priliki je prvič izgubila svojo samogotovost; manjkal mu je občutek samogotovosti; samozavest in samogotovost ♪
- samogóvor -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi ♪
- sámográja -e ž (ȃ-ā) knjiž. grajanje samega sebe: samohvala in samograja ♪
- samohódec -dca m (ọ̑) knjiž. kdor hodi sam, zlasti v hribe: samohodec se je ponesrečil; drzen samohodec / planinski samohodec; pren. najnovejše delo tega literarnega samohodca; pesniki samohodci ♪
- samohôten -tna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. spontan: zaslišalo se je samohotno ploskanje; veselje je bilo samohotno / te besede so bile samohoten odziv njenega čustva 2. hotèn: samohotna osamljenost; samohotno vplivanje na potek dejanja 3. svojevoljen, samovoljen: samohoten poveljnik / to je bila v marsičem samohotna praksa ● knjiž., redko samohotna pomoč v nesreči prostovoljna; knjiž. prepustiti mošt samohotnemu vrenju naravnemu vrenju samohôtno prisl.: samohotno so si lastili te pravice; poklical jo je samohotno, brez premišljevanja ∙ knjiž. priprava samohotno uravnava višino temperature avtomatično ♪
- samohôtnost -i ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost samohotnega: samohotnost odziva / njegovo samohotnost so vsi poznali svojevoljnost, samovoljnost ♪
- sámohvála -e ž (ȃ-á) hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale ∙ ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči ♪
- sámoiniciatíva -e ž (ȃ-ȋ) 1. knjiž. prizadevanje, težnja po lastnem delovanju: spodbujati samoiniciativo; premajhna samoiniciativa učencev pri pouku 2. publ. lastna iniciativa: njegovo samoiniciativo so vsi odobravali / storiti kaj iz samoiniciative ♪
- sámoiniciatívnost -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. lastnost, značilnost samoiniciativnega človeka: samoiniciativnost učencev pri pouku ♪
- sámoironíja -e ž (ȃ-ȋ) knjiž. ironiziranje samega sebe, svojih dejanj: imeti smisel za samoironijo / svoje življenje ocenjuje z jedko, pikro samoironijo ♪
- sámoizbíren -rna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoizbiro: odprli so novo samoizbirno knjigarno; samoizbirna trgovina s čevlji / novost je samoizbirna prodaja ♪
- sámoizníčiti se -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj ♪
- sámoizpóved -i ž (ȃ-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren ♪
- samokólničar -ja m (ọ̑) kdor vozi samokolnico: med samokolničarji je bil prvi ♪
- sámokontróla -e ž (ȃ-ọ̑) knjiž. kontrola samega sebe: navajati učence na samokontrolo; kontrola in samokontrola ♪
- samokrés in samokrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. pištola, revolver: za pasom je nosil samokres; streljati s samokresom; pok samokresa / grozil mu je s samokresom da ga bo ustrelil ♪
- samokrésen -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. pištolen, revolverski: samokresna cev / samokresni naboji ♪
- samokrílnik -a m (ȋ) aer. letalo z enojnimi krili brez zunanje opore med njimi in trupom: brezrepec in samokrilnik ♪
- samolásten -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisen ◊ bot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega ♪
- samolástnost -i ž (ā) zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo ● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost ♪
- samolét -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel ♪
- sámomasáža -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. masaža samega sebe: pomagati si s samomasažo ♪
- sámomúčenje -a s (ȃ-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje ♪
- sámomučílec -lca [lc in u̯c] m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: duševnost samomučilcev ♪
- sámomučítelj -a m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj ♪
23.826 23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051