Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (22.376-22.400)


  1.      razblínjenost  -i ž (ȋ) knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi ♪
  2.      razbóbnati  -am dov. (ọ̑) 1. star. ob bobnanju naznaniti: birič je razbobnal, da bo v nedeljo dražba 2. slabš. na več krajih povedati, razglasiti: novico so hitro razbobnali razbóbnan -a -o: v nekaj dneh bo stvar razbobnana ♪
  3.      razbohotáti se  -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) knjiž. bujno in hitro se razrasti: po njivi se je razbohotal plevel / bula se razbohota ♪
  4.      razbohotéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) knjiž., redko bujno se razrasti: po stezah se je razbohotela trava / rakasto tkivo se je razbohotelo ♪
  5.      razbohôtiti se  -im se in razbohotíti se -ím se dov., razbohôtil se in razbohótil se (ó ō; ȋ í) knjiž. bujno se razrasti: na poseki se je razbohotilo malinovo grmičevje; po njivah se razbohoti plevel; pren. administrativni aparat se je preveč razbohotil; v njem se je razbohotila želja po oblasti ● knjiž. v tistem času se je naturalizem razbohotil v vodilno umetnostno smer je postal vodilna umetnostna smer razbohôten -a -o in razbohotèn -êna -o: razbohoten osat; razbohoteno sovraštvo ♪
  6.      razbójnik  -a m (ọ̑) 1. kdor napada, ropa in ubija ljudi: v teh krajih je bilo veliko razbojnikov; poveljnik razbojnikov / cestni razbojnik / ekspr. ponoči se okoli naselja potika razbojnik tiger ∙ ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno ♦ jur. morski razbojnik 2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: to so razbojniki, ne pa sosedje / kot psovka sram te bodi, razbojnik // neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti razbojniki so spet razbili šipo; postal je pravi razbojnik ♪
  7.      razbojnikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delovati, živeti kot razbojnik: razbojnikovali so po gozdovih in cestah ♪
  8.      razboléti  -ím dov., razbôlel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli 2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel razboléti se nav. 3. os. postati (zelo) boleč: grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o: razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči razbolèn -êna -o: žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno ♪
  9.      razbolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. nav. 3. os. povzročati, da kaj postane (zelo) boleče: dvigovanje težkih predmetov ramo razboleva 2. knjiž. povzročati, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: z njim se je težko pogovarjati, vse ga razboleva; razboleva se ob misli na dom razbolévati se nav. 3. os. postajati (zelo) boleč: koleno se že spet razboleva ♪
  10.      razbòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. razčlenjevanje, analiza: tako kaže razbor; kritičen, nepopoln, podroben razbor; na začetku je razbor sodobne lirike; razbor gospodarskih razmer / ta razbor je preveč oseben presoja, ocena ● zastar. nič ne reci brez razbora premisleka; knjiž. razbor pesmi je pomanjkljiv izbor ♪
  11.      razborít  -a -o prid., razborítejši (ȋ) 1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih // zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija 2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit ♪
  12.      razbôsti  -bôdem dov., razbôdel in razbódel razbôdla, stil. razbòl razbôla (ó) narediti vbode, vbodljaje na več mestih: razbosti blago z iglo razbodèn -êna -o: razboden suknjič ♪
  13.      razbožánstviti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. odvzeti božanskost: Prometej je s svojim dejanjem razbožanstvil boga / razbožanstviti umetnost ♪
  14.      razbráti  -bêrem dov., stil. razberó; razbrál (á é) 1. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: na spomeniku je razbral le še ime; list je popackan, zato se nekaterih besed ne da razbrati; s težavo je razbral napis / razbrati skrivnostne znake ∙ knjiž. razbrati med vrsticami uganiti prikrito misel // razumeti ustaljene, dogovorjene znake; prebrati: razbrati šifrirano besedilo 2. knjiž. z gledanjem, opazovanjem česa ugotoviti, spoznati kaj: razbrati simbolični pomen slike / bilo je temno, da nisem razbral, koliko jih je bilo razločil // ugotoviti, spoznati sploh: razbrati pomen besede iz sobesedila; iz zadnjega pisma je razbrala, da je v tujini nesrečen; iz statistike razberemo, da se poraba povečuje / iz njenega vedenja je razbral, da je zaskrbljena; na njegovem obrazu je skušala razbrati, kaj misli razbráti se zastar. spoznati se, znajti se: v mojih zapiskih se ne bo nihče razbral razbrán -a -o: ta pisava je že razbrana ∙ knjiž. kritično razbrane pesmi izbrane ♪
  15.      razbrbráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: nič ne zamolči, vse razbrbra razbrbráti se razgovoriti se: ob kavi sta se razbrbrala ♪
  16.      razbremeníti  -ím dov., razbreménil (ȋ í) 1. (od)vzeti breme, težek predmet s česa: razbremeniti avtomobil; vozilo je treba dvigniti, da se razbremenijo vzmeti / z berglami je razbremenil bolno nogo / razbremeniti motor; pren. odkrit pogovor ga je razbremenil 2. narediti, da ima kdo manj dela, dolžnosti: otrok bo zbolel, če ga ne boste razbremenili; družine ne moremo popolnoma razbremeniti gospodinjskega dela ● obvoznica bo razbremenila ceste skozi mesto na njih bo manj prometa ◊ jur. razbremeniti posestvo hipotek razbremenjèn -êna -o: ukvarjal se je z otroki, da je bila žena razbremenjena ♪
  17.      razbremenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. jemati breme, težek predmet s česa: razbremenjevati tovorno vozilo; pren. s pripovedovanjem si je razbremenjeval vest 2. delati, da ima kdo manj dela, dolžnosti: gospodinjski stroji razbremenjujejo zaposlene ženske / razbremenjevati koga skrbi ♪
  18.      razbŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. razkopati s kremplji, s prsti: kokoši so razbrskale gnoj / razbrskati gredo / s palico je razbrskal žerjavico 2. ekspr. spraviti v nered: ko je iskala jopico, je vse razbrskala ♪
  19.      razbrskávati  -am nedov. (ȃ) razkopavati s kremplji, s prsti: vrane so razbrskavale odpadke / z grabljami razbrskavati krtine ♪
  20.      razbrstéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) narediti brste: kostanji se bodo kmalu razbrsteli / zapuščeni park se je razbrstel; pren. v njem se je razbrstela ljubezen ♪
  21.      razbŕzdanost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost razbŕzdanega: razbrzdanost konja / razbrzdanost domišljije ♪
  22.      razbrzdánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razbrzdánega človeka: razbrzdanost mladine / razbrzdanost domišljije / spolna razbrzdanost ♪
  23.      razbŕzdati  -am dov. (r̄) 1. sneti, odstraniti brzdo: razbrzdati konja 2. knjiž. sprostiti: igra jih je razbrzdala / razbrzdati domišljijo ● knjiž. v teh razmerah se je človeški egoizem zelo razbrzdal povečal, razmahnil razbŕzdan -a -o: razbrzdan konj; razbrzdani otroci; razbrzdane misli ♪
  24.      razbrzdáti se  -ám se dov. (á ȃ) priti v stanje čustvene, čutne neobvladanosti, zlasti v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni: mladina se je razbrzdala; v tem okolju se je popolnoma razbrzdal razbrzdán -a -o: razbrzdan starec; razbrzdana domišljija; razbrzdana mladina; razbrzdano popivanje, veseljačenje; razbrzdano življenje; prisl.: razbrzdano se smejati, živeti ♪
  25.      razbúbiti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je razbubil; pren. debelušno in mozoljavo dekle se je razbubilo v lepotico ♪

   22.251 22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA