Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (18.826-18.850)


  1.      pomilostíti  -ím dov., pomilostíl in pomilóstil (ȋ í) delno ali popolnoma oprostiti kazen obsojencu: zločinca kljub prošnji niso pomilostili; vsako leto pomilostijo nekaj zapornikov pomiloščèn -êna -o: bil je obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na dosmrtno ječo ♪
  2.      pomilovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pomilovati: pomilovanje nesrečnikov, osirotelih otrok / to je človek, vreden pomilovanja 2. čustvena prizadetost, žalost zaradi česa: njeno življenje vzbuja pomilovanje / s pomilovanjem gledati na koga ● knjiž. njeno srce je bilo polno pomilovanja zelo je sočustvovala; zastar. z globokim pomilovanjem sporočiti komu slabo novico obžalovanjem, sočustvovanjem ♪
  3.      pomilováti  -újem nedov. (á ȗ) čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost a) ob nesreči, trpljenju koga: pomilovati otroke, ki jim je umrla mati; pomilovati vdovo / ubožec, so ga pomilovali b) ob neprimernem, nespametnem ravnanju koga: pomilovati mlade zanesenjake; ni ga preziral, ampak pomiloval pomilováje stil. pomilujé: žal vam ne morem pomagati, je pomilovaje dejal; izkušen človek pomilovaje gleda na take stvari pomilujóč -a -e: pomilujoč nesrečnika, so odšli naprej; pomilujoč nasmeh, pogled ♪
  4.      pominévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. minevati, ponehavati: čas počasi pomineva / grmenje je pominevalo ♪
  5.      pominíti  -mínem dov., pominíl stil. pomínil pominíla (ȋ ȋ) knjiž. miniti, ponehati: popoldne je hitro pominilo / bali so se, da bo ogenj pominil; veter je pominil / bolečina je nekoliko pominila / kako hitro pomine veselje ♪
  6.      pomírati  -am nedov. (ȋ ȋ) drug za drugim umirati: ljudje pomirajo za nalezljivimi boleznimi ♪
  7.      pomiríti  -ím dov., pomíril (ȋ í) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati: prijatelj ga je skušal pomiriti; pomiriti bolnika; fantje so se sprli, pa so se kmalu pomirili; pomiri se, saj ni tako hudo / pomiriti javnost; publ. pomiriti razburjene duhove / pomiriti svojo jezo; pomiriti si vest, živce 2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pomiriti sprte sosede; le s težavo ju je pomiril; pomiriti se brez pravde; pomiril se je z očetom / pomiriti prepire, spore / pomiriti demonstrante 3. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: delo ga je pomirilo; šel je na deželo, da bi se pomiril // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: kamilični čaj pomiri krče; želodec se mu je pomiril / bolečina se je pomirila / razburkano morje se je pomirilo umirilo pomiríti se 1. postati miren, umirjen: otroci se okrog sedmega leta pomirijo 2. publ. sprijazniti se: ni se mogel pomiriti s porazom; pomiriti se z usodo, življenjem pomírjen -a -o: pomirjen človek; pomirjena vest; prisl.: pomirjeno se je ozrl po domačih ♪
  8.      pomírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od pomiriti: pomirjenje sprtih sosedov / iskati pomirjenje v naravi / čaj za pomirjenje; kapljice za pomirjenje (živcev) / pisateljevo pomirjenje s stvarnostjo ♪
  9.      pomísel  -sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. glagolnik od pomisliti: nasmehnil se je ob pomisli na dom 2. knjiž. misel: pretresla jo je pomisel, da se je nesreča zgodila prav tu / že sama pomisel na slovo ga je vznemirila / prišel je do napačne pomisli, da ga ne mara sklepa, zaključka 3. knjiž. pomislek: otresti se vseh dvomov in pomisli ♪
  10.      pomíslek  -a [lǝk] m (ȋ) 1. kar izraža (delno) omejitev, nesoglašanje s kako trditvijo, mnenjem, ravnanjem: ta pomislek je upravičen; imeti pomisleke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pomisleke; ekspr. otresti se, znebiti se pomislekov / moralni, načelni pomisleki; iz verskih pomislekov tega ni storil predsodkov 2. glagolnik od pomisliti: ob pomisleku na otroke se je še z večjo vnemo lotil dela / brez pomisleka je skočil v vodo in rešil deklico ♪
  11.      pomíšljati  -am nedov. (í) 1. krajši čas misliti: malo je pomišljala, nato pa odgovorila / star. večkrat pomišlja na dom misli 2. knjiž. premišljevati, razmišljati: pomišljala je, ali bi mu novico sporočila pomíšljati se tudi pomíšljati navadno z nikalnico biti nesposoben, nezmožen za dokončno odločitev: nekateri so se dolgo pomišljali, preden so se odločili; ne da bi se pomišljal, je naredil; niti malo, niti za trenutek se niso pomišljali ● nar. krava se pomišlja se goni ♪
  12.      pomišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko pomišljati: niso dolgo pomišljevali, ampak so nadaljevali pot / pomišljuje, kako bi rešil zadevo premišlja ♪
  13.      pomiválnica  -e ž (ȃ) prostor za pomivanje posode: natakarji so odnašali krožnike v pomivalnico / dela v pomivalnici ♪
  14.      pomlád  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad (ȃ) 1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal globoko v pomlad; zgodilo se je lansko pomlad, knjiž. lanske pomladi ♦ astr. astronomska pomlad doba od pomladanskega enakonočja do poletnega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: po hribih še leži sneg, v dolini pa je že pomlad; cvetoča, zelena pomlad / pesn. pomlad se budi, cveti / zunaj je pomlad pomladansko vreme; pren., knjiž. v njegovem srcu je pomlad; z otrokom je prišla v hišo pomlad 2. publ., s prilastkom doba razvoja, uspehov: to je prava kulturna pomlad; to je nova pomlad države ● knjiž., ekspr. dekle še nima osemnajst pomladi še ni staro osemnajst let; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; ekspr. pomlad življenja mu je hitro minila mladost; pesn. ti si pomlad mojega življenja sreča, veselje; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; prim. spomladi ♪
  15.      pomladánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pomlad: prvi pomladanski dan; pomladanski meseci / pomladansko cvetje / pomladanska dela / pomladanski čas / pomladansko gnezdo prašičev // nav. ekspr. značilen za pomlad: sonce je že kar pomladansko, čeprav je še zima / pomladanske obleke; pomladansko deževje / prišla je vsa pomladanska pomladansko oblečena; razigrana, dobre volje ◊ astr. pomladansko enakonočje enakonočje 21. marca; bot. pomladanski hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta; pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; gozd. pomladanski les redkejša plast lesa v letnici; zgodnji les pomladánsko prisl.: pomladansko oblečen; pomladansko svež ♪
  16.      pomládek  -dka m (ȃ) knjiž. podmladek: pomladek društva / trebiti pomladek mlado drevje, mlad gozd ♪
  17.      pomladéti  -ím dov. (ẹ́ í) star. pomladiti se: med vnuki je pomladel / obraz ji je pomladel ♪
  18.      pomladílo  -a s (í) knjiž. kar pomlajuje, daje mlad, mladosten videz: spanje je dobro pomladilo ♪
  19.      pomladíti  -ím dov., pomládil (ȋ í) 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz 3. narediti, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd ♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela pomladíti se dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila ● ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec pomlajèn -êna -o: z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi ♪
  20.      pomléti  -méljem dov., pomêlji pomeljíte (ẹ́) 1. z mletjem porabiti: vso pšenico so že pomleli 2. ekspr. pojesti (kaj tršega): otroci so kmalu pomleli malico; pomleti suhe hruške; požrešno je pomlel kos potice // večkrat premakniti (sem in tja): pomlel je z ustnicami, rekel pa ni nič / nasmehnil se je, pomlel z jezikom, nato pa spregovoril ♪
  21.      pomník  -a m (í) knjiž. spomenik, spominsko znamenje: postaviti pomnik narodnemu heroju / pomniki naše kulture; grad kot pomnik slavne preteklosti ♪
  22.      pomnílniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomnilnik: pomnilniška zmogljivost / pomnilniški modul pomnilnik z najmanjšo zmogljivostjo ♪
  23.      pómniti  -im nedov. (ọ̑) 1. spominjati se: to še zdaj dobro pomnim; še pomniš, kako je bilo takrat; ne pomnim več, koliko jih je bilo / starega očeta ne pomnim več dobro // dov. in nedov., star. zapomniti si: otrok to z lahkoto pomni 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: le pomni, še žal ti bo // opozarja na trditev v dostavku: pomni: zvečer me ne čakaj ● ekspr. pretepel ga bom, da bo pomnil zelo; ekspr. odkar pomnim, je tako od zdavnaj, zelo dolgo ◊ elektr. (elektronski) računalnik pomni informacije hrani ♪
  24.      pomnoževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec ♪
  25.      pomóč  -i in -í ž (ọ̑) 1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo // kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev 2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč // dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč 3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč 4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom ● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav ◊ jur. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem ♪

   18.701 18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851 18.876 18.901 18.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA