Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (18.251-18.275)


  1.      podrêbrn  in podrébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) knjiž. ki je, se nahaja pod rebri: podrebrne bolečine ◊ anat. podrebrna mrena rebrna mrena ♪
  2.      podréden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na podredje: podredna stavčna zveza; podredni stavek / podredni veznik / podredni prilastek neujemalni prilastek // knjiž., redko podrejen, odvisen: biti v podrednem položaju podrédno prisl.: podredno zloženi stavčni člen stavčni člen, v katerem je ena sestavina odvisna od druge ♪
  3.      podredítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podrediti: odklonil je prostovoljno podreditev / podreditev osebnih koristi javnim / podreditev oblike vsebini / podreditev tuji oblasti / onemogočiti imperialistom politično podreditev drugih narodov ♪
  4.      podredíti  -ím dov., podrédil (ȋ í) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: prav kmalu ga je podredil; sin se noče podrediti očetu; prostovoljno se mu je podredil; žena si ga je hitro podredila / tega človeka je težko podrediti / stranke so se podredile odločitvi komisije; pren., ekspr. pohlep si ga še ni popolnoma podredil // z dajalnikom narediti, da ima kdo nižji, odvisen položaj: polkovnika so podredili staremu generalu 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: obrobne pokrajine je podredil središču; podredil si je velik del polotoka / vse okupirano ljudstvo je podredil svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: slikar je obliko podredil barvi / zasebne potrebe se morajo podrediti javnim b) odvisno: podrediti tujo besedo domači / podrediti vožnjo prometnim pravilom podrejèn -êna -o deležnik od podrediti: podrejen položaj; tam je žena podrejena možu; podrejena ljudstva so se uprla; to mesto je bilo podrejeno neposredno vladarju; vse je podrejeno enemu cilju ♦ lingv. podrejeni pomen // publ. nepomemben, nevažen: podrejena vloga nekaterih držav v svetovnem gospodarstvu; opravljati podrejena dela; sam.: neprijazno ravnati s podrejenimi ♪
  5.      podrédje  -a s (ẹ̑) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje ● knjiž., redko princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti ♪
  6.      podrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž., redko podrejenost, odvisnost: podrednost položaja ♦ lingv. podrednost stavka ♪
  7.      podréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od podrejati: podrejanje osebnih nagibov / odpor proti podrejanju tuji oblasti; pasivnost in podrejanje / podrejanje delov celoti / to so bila sredstva vladajočega razreda za podrejanje ♪
  8.      podréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom 2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom ♪
  9.      podrejênec  -nca m (é) knjiž. kdor je podrejen; podrejeni: imel je navado vpiti na svoje podrejence; odnos predstojnika do podrejenca ♪
  10.      podrejênost  -i ž (é) lastnost, stanje podrejenega: podrejenost naroda tuji državi / gospodarska, politična podrejenost / živeti v podrejenosti / nadrejenost in podrejenost pojmov ♪
  11.      podremávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih dremati: podremavati na soncu, ob knjigi ♪
  12.      podrépen  tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudo ∙ pog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človek ♦ vet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep // ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom ♪
  13.      podréti  -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval // ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več sovražnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške 2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice 3. sparati: podreti obleko / podreti jopico 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled // redko razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko 6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle ● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem podŕt -a -o: podrt zid; podrto drevo; upanje še ni podrto ♪
  14.      podŕgniti  -em dov., tudi podrgníla (ŕ ȓ) 1. premakniti kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: podrgniti s čevljem po tleh; podrgniti s krtačo; podrgniti se po glavi / žival se je podrgnila ob plot // z drgnjenjem očistiti, osnažiti; odrgniti: podrgni malo še tla; podrgni si čevlje 2. premikajoč se tesno dotakniti: pri obračanju je avto podrgnil ob ograjo; sveže popleskano je, pazite, da se ne podrgnete 3. s potegljaji po površini odstraniti: podrgni blato s podplatov; podrgniti drobtinice z mize / podrgniti na kup zdrgniti / podrgniti fižol v pehar 4. z drgnjenjem nanesti na površino: podrgniti ribe s česnom; podrgniti pred pečenjem meso s soljo ♪
  15.      podrhtávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih drhteti: podrhtavati od mraza / glas ji malo podrhtava / veje podrhtavajo v vetru ♪
  16.      podrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) krajši čas drhteti: spodnja ustnica ji je ob novici podrhtela ♪
  17.      podrhtévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih drhteti: podrhtevati od mraza; roka mu je rahlo podrhtevala / glas ji je podrhteval / ekspr. obraz ji podrhteva v joku joka se; pren., pesn. listje podrhteva v vetru ● knjiž. v očeh ji podrhteva skrivnosten blesk je zaznaven, opazen; knjiž. v srcu mu je podrhtevalo bil je zelo čustveno vznemirjen ♪
  18.      podríčati  -am dov. (ȋ) redko zdrsniti, zdrčati: sanke so podričale pred njim podríčati se nar. gorenjsko podrsati se: podričal se je po bregu podríčan -a -o: breg je ves podričan ∙ nar. kmetje so prenašali koše .. oblečeni v podričane kožuhe (F. Finžgar) oguljene ♪
  19.      podróben  -bna -o prid., podróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica // ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni podatki; dobil je zelo podrobna določila, navodila; podrobno poročilo o gospodarskem položaju / podrobna slika razmer / knjiga je sad podrobnega dela / dobiti podroben vpogled v kaj ● zastar. podrobna trgovina trgovina na drobno podróbno prisl.: podrobno izdelati načrt; podrobno opisovati, pripovedovati, raziskati; podrobneje razložiti kaj ♪
  20.      podróčje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice ● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
  21.      podróčnik  -a m (ọ̑) knjiž. naslonjalo za roke: usedel se je v naslanjač in položil roko na področnik ♪
  22.      podrsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja // drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej 2. redko podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura ♪
  23.      podrsováti  -újem nedov. (á ȗ) podrsavati: gledala je v tla in podrsovala z nogo / nekoliko podrsovati pri hoji ♪
  24.      podrtíja  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: še vedno stanuje v podrtiji / njegov hlev je prava podrtija // star. razvalina: na hribu stoji podrtija; grajska podrtija 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: žalostno je pogledati tega človeka, taka podrtija je / to so same človeške podrtije ♪
  25.      podrtína  -e ž (í) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: odšel je proti svoji podrtini; živijo v podrtini / hiša je postala prava podrtina // star. razvalina: ob cesti stoji podrtina; grajska podrtina / umrl je pod podrtinami ruševinami 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: še vedno je taka podrtina ◊ gozd. od vetra ali snega podrto drevo ♪

   18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276 18.301 18.326 18.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA