Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (17.901-17.925)



  1.      pleteníca  -e ž (í) 1. iz več pramenov spleten trak: s srebrnimi pletenicami okrašena suknja; bombažne pletenice / pletenice iz slame 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa; pletenka: peči pletenice; žemlje in pletenice 3. nar. košara, jerbas: pletenica jajc, zrnja ● knjiž. tlak pokriva rjava pletenica pletena preproga; zastar. lase ima spletene v debelo pletenico kito
  2.      pleteníčenje  -a s () glagolnik od pleteničiti: njegovo pleteničenje je že vsem presedalo / pleteničenje grozljivih zgodb
  3.      pletenína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina ♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka // s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin 2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine 3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina
  4.      pletenjáča  -e ž (á) knjiž. 1. pletena preproga: tla so bila prekrita s slamnatimi pletenjačami in kožami 2. pletena posoda, koš: prenašati tovor v pletenjačah; pletenjača za voz
  5.      pletênka  tudi pleténka -e ž (é; ẹ́) 1. velika opletena trebušasta steklenica: natakali so jim iz pletenk; desetlitrska pletenka / pletenka žganja / izpili so dve pletenki vsebino steklenic 2. gastr. kiti podobno pecivo navadno iz kvašenega testa: peči pletenke
  6.      plétež  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. preplet, splet: okna so bila prekrita s pletežem glicinije; koreninski pletež / pletež rečnih rokavov 2. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni pletež
  7.      pléti  plévem nedov., tudi plevíte; plél (ẹ́) s puljenjem odstranjevati plevel: okopavati in pleti / pleti korenje, proso / pleti njivo; pleti poti v parku / pleti osat iz žita
  8.      pletílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s pletenjem oblačil: obleke naroča v glavnem pri pletilji; izučena pletilja
  9.      plétka  -e ž (ẹ̑) knjiž. plet: ogrnila se je s črno pletko
  10.      pléva  -e ž (ẹ́) trši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino: spraviti zrno iz pleve // mn. ti ovoji, odstranjeni z mlatenjem: zeblo ga je, zato se je zakopal v pleve; napolniti blazino s plevami; vreča plev ● knjiž. ločiti pleve od zrnja ločiti, odstraniti slabo iz dobregabot. ovršni in cvetni listi pri travah; krovna, ogrinjalna pleva
  11.      plevél  -a [e] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel ∙ knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega
  12.      plevélast  -a -o prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelasta njiva / plevelasto žito
  13.      plevélen  -lna -o [n in ln] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plevel: plevelno seme / plevelna rastlina plevel // plevelast, plevelnat: plevelna njiva
  14.      plevélnat  -a -o [n in ln] prid. (ẹ̑) poln plevela: plevelnata njiva / plevelnato zrnje
  15.      plevíca  -e ž (í) ženska, ki pleve: na polju je bilo precej plevic; žanjice in plevice ◊ zool. močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Plegadis falcinellus
  16.      plezálček  -čka [č tudi lč] m () nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček
  17.      plezálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura ♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj
  18.      pléža  -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna
  19.      plímati  -am nedov. () knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje plima / nova moč mu plima po telesu
  20.      plimováti  -újem nedov.) knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje je začelo plimovati
  21.      plimútka  -e ž () vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka
  22.      plín  -a m () 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilomfiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
  23.      plínar  in plinár -ja m (; á) delavec, ki dela v proizvodnji plina: delovno mesto plinarja
  24.      plínast  -a -o prid. () ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo ♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje
  25.      plinobetón  -a m (ọ̑) grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona

   17.776 17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA