Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (17.601-17.625)



  1.      pétpedí  medm. (ẹ̑-) posnema glas prepelice: z njiv se ob žetvi razlega: petpedi, petpedi
  2.      petrefákt  -a m () knjiž. fosil, okamnina: proučevanje petrefaktov; najstarejši petrefakt v muzeju / jezikovni petrefakti
  3.      petrificírati se  -am se nedov. in dov. () knjiž. fosilizirati se, kamneti: organski ostanki so se počasi petrificirali petrificírati ekspr. delati kaj nespremenljivo, togo: tak način problem samo petrificira petrificíran -a -o: petrificirani nazori; petrificirane kosti
  4.      petrifikácija  -e ž (á) glagolnik od petrificirati: poglavje o petrifikaciji živalskih ostankov / petrifikacija načina življenja
  5.      pétrokemíja  -e ž (ẹ̑-) industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte: hiter razvoj petrokemije / izdelki petrokemije // veda o tem: je inženir petrokemije
  6.      petroléj  -a m (ẹ̄) oljnata, vnetljiva tekočina, ki se uporablja navadno za razsvetljavo: pridobivati petrolej; čistiti s petrolejem; duh po petroleju / svetilka na petrolej ♦ kem. frakcija nafte z vreliščem med 180° in 300° C
  7.      petúnija  -e ž (ú) vrtn. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, Petunia hybrida: gojiti petunije
  8.      peugeot  -a [pežó -ja] m (ọ̑) osebni avtomobil francoske tovarne Peugeot: peugeoti in amiji
  9.      pév  -a m (ẹ̑) zastar. petje, pesem: sklanjajo se v ritmu njegovega peva / iz gozda se je zaslišal ptičji pev
  10.      pévec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
  11.      pévka  -e ž (ẹ́) 1. ženska oblika od pevec: a) mladi pevci in pevke / rada je prepevala, čeprav ni bila pevka / pevka v sosednji hiši je utihnila b) koncertna, operna, zborovska pevka; pevka popevk 2. v zvezi ptica pevka ptica, ki se oglaša z značilnimi melodičnimi glasovi: ptice pevke in druge ptice ◊ muz. koloraturna pevka; zool. pevka manjša sivo rjava ptica s koničastim kljunom, Prunella; planinska pevka
  12.      pezdè  -éta [pǝz] m ( ẹ́) nizko omahljiv, neodločen, bojazljiv človek: na takega pezdeta se ne moreš zanesti; v primeri z njim si navaden pezde / kot psovka samo izmikaš se, pezde
  13.      pezdír  -ja m () oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken: izpod trlice se je drobil pezdir; otresti pezdir s predpasnika / laneni, konopljeni pezdir ∙ bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
  14.      pezíti  -ím in péziti -im nedov., pézi tudi pêzi ( í; ẹ̄ ẹ̑) zastar. težiti, obremenjevati: breme krivde ga pezi / ta vest ji pezi duha
  15.      pff  [pfǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža malomarno zavrnitev: pff, misliš, da se ga bojim
  16.      ph 2 [phǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža malomarno zavrnitev: ph, kdo se te pa boji
  17.      pianíno  -a m () manjši klavir s pokončno nameščeno mehaniko: v sobi stoji star pianino; vse popoldneve presedi pri pianinu in igra
  18.      piaríst  -a m () rel. član reda, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok zlasti iz nižjih slojev: normalko so vodili piaristi
  19.      píčel  -čla -o [ǝ] prid. (í) nav. ekspr. po vrednosti, količini komaj zadosten, zadovoljiv: pičel dohodek, pridelek; na voljo imamo samo pičle podatke; rezultati raziskav so precej pičli; zrasla sta ob pičli hrani / pičla mera // z izrazom količine ki komaj dosega zadostno, zadovoljivo mero: drog je dolg pičle tri metre; vrnil se je v pičlih dvajsetih minutah / knjigo lahko kupite za pičlih deset dinarjev stane samo deset dinarjev píčlo prisl.: pičlo odmerjen čas, prostor; star. snega je bilo pičlo do kolen komaj; sam.: z denarjem smo zmeraj na pičlem imamo ga zelo malo
  20.      píčiti  -im dov.) 1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila 2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha 3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil // prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom ● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi píčen -a -o: pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo
  21.      piedestál  -a m () knjiž. podstavek: postaviti kip na visok piedestal; marmornati piedestal spomenika; pren. te lastnosti so ga dvignile na piedestal umetnika
  22.      pierót  -a m (ọ̑) šaljiva gledališka oseba, ki nastopa zlasti v pantomimi: pieroti in harlekini / najlepša maska je bil pierot
  23.      pietíst  -a m () pristaš pietizma: verski boji med pietisti in pravovernimi protestanti; gibanje pietistov
  24.      pietízem  -zma m () gibanje v protestantizmu v 17. in 18. stoletju, ki temelji zlasti na čustveni pobožnosti: janzenizem in pietizem; nasprotje ned pietizmom in racionalizmom; pren. pietizem nemškega malomeščanstva
  25.      piézoeléktrika  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. elektrika, ki nastane pri deformaciji nekaterih kristalov: odkritje piezoelektrike

   17.476 17.501 17.526 17.551 17.576 17.601 17.626 17.651 17.676 17.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA