Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
JI (1.751-1.775) 
- rojílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rojenje (čebel): rojilna doba / rojilni nagon pri čebelah ♪
- rojíti -ím stil. rójim nedov. (ȋ í, ọ́) 1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino: čebele rojijo 2. živahno letati v velikem številu: nad travnikom rojijo komarji in mušice; muhe so rojile okoli živine / ekspr.: ljudje so rojili iz hiše v velikem številu prihajali; vojaki rojijo po taborišču 3. ekspr. glasno se jeziti, razburjati: niti besedice mu ni rekel, pa že roji; oče bo rojil, ko bo to izvedel ● knjiž. Kranjska čbelica je spet rojila izšla; ekspr. njej že fantje rojijo po glavi se že zanima zanje; ekspr. to mi že dolgo roji po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to rojèč -éča -e: roječe čebele ♪
- rojív -a -o prid. (ȋ í) čeb. ki rad, večkrat roji: rojive čebele / rojivo leto leto, v katerem je veliko rojev ♪
- rojívka -e ž (ȋ) nav. mn., čeb. rojiva čebela: opuščati rojivke ♪
- rojívost -i ž (í) čeb. lastnost rojivega: zmanjševati rojivost čebel ♪
- ropotúljica -e ž (ú) igrača, ki pri tresenju ropota, rožlja: dojenček se igra z ropotuljico ♪
- rugbyjíst in ragbijíst in ragbíst -a [ragbi-] m (ȋ) športnik, ki goji rugby: rugbyjisti in nogometaši ♪
- rušljív -a -o prid. (ȋ í) ki se rad (po)ruši, zruši: iz blata zidane hiše so zelo rušljive / zavarovati rušljiva pobočja / rušljive skale krušljive, drobljive / ekspr. rušljivo ravnotežje ♪
- sábljica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od sablja: potegniti sabljico iz nožnice ♪
- sábljičast -a -o prid. (ȃ) podoben sablji, sabljici: sabljičasti zeleni listi / ima sabljičaste noge ♪
- sabljíka -e ž (í) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti sabljike ♪
- sábljin -a -o (ȃ) pridevnik od sablja: sabljin ročaj ♪
- sájiti -im nedov. (á ȃ) povzročati, da postane kaj sajasto, črno: tak plamen saji posodo ♪
- samíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na samice: samičje tipalnice / ni se hotela odreči samičjemu zadovoljstvu ♪
- sámodopadljív -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) star. samozadovoljen, samovšečen: to je samodopadljiv človek / obšla ga je samodopadljiva misel; njegovo samodopadljivo govorjenje sámodopadljívo prisl.: odgovoril je samodopadljivo; samodopadljivo se je ogledovala v zrcalu ♪
- sámodopadljívost -i ž (ȃ-í) star. samozadovoljnost, samovšečnost: s svojo samodopadljivostjo je odbijal druge ♪
- sámolepljív -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete ♪
- sámoodtujítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi ♪
- sámoomejítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov ♪
- samotrétji -a -e prid. (ẹ́) zastar. ki je z dvema drugima, v troje: večinoma je bil samotretji / samotretja ježa ♪
- sámoumljív -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) knjiž. samoumeven: to je samoumljiva stvar ♪
- sámovnetljív -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) ki se iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov vname sam, brez dotika s plamenom: samovnetljive snovi ♪
- sámozadovoljítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev ♪
- sámozadovoljív -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh ♪
- sedánji -a -e [tudi sǝd] prid. (ā) ki je v sedanjosti: umetnost sedanjega časa; sedanji običaji; sedanji pomen tega simbola / njegov sedanji položaj je negotov; sedanja stopnja gospodarskega razvoja; iskati izhod iz sedanjega stanja / sedanji upravitelj; s sedanjim stanovanjem je zadovoljen / sedanja družba, mladina ♦ lingv. sedanji čas čas za izražanje sedanjega dejanja ali oblika za tako izražanje; sedanji pogojnik ♪
1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 
