Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
JI (14.676-14.700)
- nevšéčnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost nevšečnega: nevšečnost takih opravkov // kar je nevšečno: narediti komu nevšečnost; to mu je povzročalo nevšečnosti; tehnične, vremenske nevšečnosti / z njim bo imel še velike nevšečnosti ♪
- nèvšólan -a -o prid. (ȅ-ọ̑) šol. ki ni všolan, ni vpisan v šolo: v tistem času je bilo veliko nevšolanih otrok / nevšolani kraji kraji z nevšolanimi otroki ♪
- nevtrálen -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti
kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva ◊ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb ♪
- nevtralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo ∙ ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo ◊ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina ♪
- névtrum -a in -ra m, mn. névtra s tudi névtri m (ẹ̑) lingv. srednji spol: postaviti pridevnik v nevtrum / maskulinizacija nevter maskulinizacija besed ali oblik srednjega spola ♪
- nèvzdrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nevzdramna omama ∙ knjiž., ekspr. spati nevzdramno spanje biti mrtev ♪
- nevzdŕžema prisl. (ȓ) knjiž. 1. neprenehoma: topovi grmijo nevzdržema; nevzdržema pada dež 2. nezadržno, neustavljivo: nevzdržema propadati, rasti, slabeti ♪
- nèvzdŕžen -žna -o prid., nèvzdŕžnejši (ȅ-r̄) 1. ki se ne da vzdržati, prenesti: nevzdržne bolečine ima; nevzdržna vročina / lakota je postajala nevzdržna / ekspr. bili so resnično nevzdržni časi hudi // ekspr. neprimeren, slab: njegov položaj je nevzdržen; nevzdržne stanovanjske razmere; nevzdržno stanje cest / razlike v cenah so nevzdržne zelo velike 2. nav. ekspr. s katerim se ne da soglašati, strinjati: nevzdržni nazori; znanstveno nevzdržne trditve; njegovo stališče je nevzdržno 3. star. nezadržen, neustavljiv: grozi mu nevzdržen propad ● star. biti nevzdržen v jedi in pijači nezmeren nèvzdŕžno prisl.: nevzdržno ga boli glava; nevzdržno drseti navzdol / v povedni rabi odšel je od doma, ker je bilo nevzdržno ♪
- Newtonov -a -o [njútonov tudi njútnov] prid. (ȗ) fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon, po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon vzajemnega učinka ♪
- nèzabrísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neizbrisen: nezabrisni spomini ♪
- nèzadôstnost -i ž (ȅ-ó) 1. lastnost, značilnost nezadostnega: nezadostnost dokazov, razlag 2. knjiž. neprimernost, pomanjkljivost: nezadostnost znanstvene metode / notranja nezadostnost avtorjevega dela ♪
- nèzadoščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nèzadovoljèn: knjigo je odložil nezadoščen; čustveno nezadoščen otrok / nezadoščene potrebe / nezadoščene želje neizpolnjene ♪
- nèzadoščênost -i ž (ȅ-é) knjiž. nezadovoljenost: to čustvo izvira iz njegove duhovne nezadoščenosti ♪
- nèzadovoljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni zadovoljèn: čutil se je nezadovoljenega / nezadovoljene potrebe, zahteve / knjiž. njegove nezadovoljene želje neizpolnjene / biti spolno nezadovoljen ♪
- nèzadržán -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni zadržan, ni ustavljen: nezadržana voda je odnašala zemljo / nezadržan razvoj // sproščen, neprisiljen: nezadržan človek / nezadržano vedenje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: planiti v nezadržan jok, smeh nèzadržáno prisl.: solze so mu nezadržano tekle po licih ♪
- nèzadŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki se ne da zadržati, ustaviti: nezadržen pohod sovražnika; nezadržen razvoj industrije; nezadržna sila / popadel ga je nezadržen smeh / knjiž. nezadržna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezadržna moč zvestobe; to je bilo zanj nezadržno doživetje nèzadŕžno prisl.: nezadržno drveti, prodirati, se stopnjevati; biti nezadržno ambiciozen ♪
- nèzahtéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni zahteven: preprosta in nezahtevna ženska / doseči uspeh pri nezahtevnem občinstvu / njegova ljubezen je bila skromna in nezahtevna // knjiž. lahek, preprost: opraviti mora samo še en nezahteven izpit / te lahkotne, nezahtevne besede so imele globok pomen ♪
- nèzahtévnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nezahtevnega: navajati otroka na nezahtevnost in skromnost / knjiž. nezahtevnost problema ♪
- nèzakrívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni zakrivljen, ni ukrivljen: ravna, nezakrivljena palica 2. knjiž. ki ni nastal po krivdi koga: nezakrivljena nesreča, sramota ♪
- nèzakúhan -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni zakuhan: postregli so jim z nezakuhano juho ♪
- nèzamótan tudi nèzamotán -a -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-á) knjiž. preprost, nezapleten: lahka, nezamotana glasba; zgradba povesti je nezamotana ♪
- nèzamúden -dna -o prid. (ȅ-ū) knjiž. hiter: nezamuden korak nèzamúdno prisl.: ekspr. čas nezamudno beži ♪
- nèzanímanje -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem ♪
- nèzanimív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni zanimiv: nezanimiv pogovor; to je zelo nezanimiva knjiga; tekma je bila slaba in nezanimiva / ekspr. novica ni nezanimiva je zanimiva / ekspr. za nas se ne zmenijo, mi smo nezanimivi ljudje nepomembni / knjiž., ekspr. nezanimiva vsakdanjost dolgočasna ♪
- nèzanimívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nezanimivega: nezanimivost predavanja / nezanimivost osrednjih oseb znižuje vrednost povesti / knjiž., ekspr. nezanimivost vsakdanjosti dolgočasnost ♪
14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776