Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
JI (14.601-14.625)
- nèudržán -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. nezadržen, neustavljiv: delal je z neudržano vnemo; neudržano hrepenenje ∙ ekspr. z neudržano silo ga je vleklo v domači kraj zelo, močno ♪
- nèudŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄) knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržen razvoj / neudržen smeh / začutil je neudržno vznemirjenje ♪
- nèugásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. neugasljiv: neugasen ogenj; neugasna svetloba ∙ ekspr. neugasna žeja zelo velika, huda ♪
- nèuglájenost tudi nèuglajênost -i ž (ȅ-ȃ; ȅ-é) lastnost, značilnost neuglajenega človeka: ni se še znebil svoje neuglajenosti / neuglajenost njegovega nastopa jih je razočarala ♪
- nèuglašênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neuglašenega: neuglašenost klavirja; pren., knjiž. neuglašenost s svetom je dobila v njegovi liriki prav pretresljive oblike ♪
- nèugnán -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda ● ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati ♪
- nèugnánec -nca m (ȅ-á) ekspr. neugnan človek, zlasti otrok: mala neugnanca sta ji neprenehoma nagajala / načrti mladih neugnancev ♪
- nèugóden -dna -o prid., nèugódnejši (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje / neugoden duševni, telesni občutek / neugodni rezultati dela / neugodna kritika, ocena negativna, odklonilna nèugódno prisl.: neugodno se počutiti; dogodek je neugodno vplival nanj / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno ♪
- nèugódje -a s (ȅ-ọ̑) kar je nasprotno, drugačno od ugodja: ob misli na jutrišnji dan ga je obšlo neugodje; izražati, občutiti, prikriti neugodje; duševno, telesno neugodje; občutek neugodja / knjiž. z naraščajočim neugodjem je pogledovala na uro nejevoljo ♪
- nèuhójen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni uhojen: neuhojena pot, steza / težko je hodil v neuhojenih čevljih ♪
- nèukrôten -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) knjiž. neukrotljiv: neukroten konj / dekle je neukrotno / bruhnil je v neukroten smeh ♪
- neúmen -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne
knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič
ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled ♪
- nèumérjen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni umerjen: neumerjen človek; v govorjenju je neumerjen ♪
- nèumérjenost -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. lastnost neumerjenega: čustvena neumerjenost ♪
- nèuméven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. nerazumljiv: neumevna razlaga / nagovoril ga je v njemu neumevnem jeziku nèumévno prisl.: neumevno govoriti / v povedni rabi zdelo se mu je neumevno, da ga je zavrnila ♪
- neúmnica -e ž (ȗ) ekspr. neumna ženska: ošabna neumnica / bila je prava neumnica, vse jim je povedala / kot psovka neumnica, še tega ne znaš ♪
- neúmnik -a m (ȗ) knjiž., redko neumen človek: zmerjala ga je z neumnikom ♪
- nèumóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) zastar. neutruden, neutrudljiv: neumoren delavec / njen plesalec je bil neumoren / neumorna delavnost, pridnost nèumórno prisl.: neumorno delati, pisati ♪
- nèumrjóč tudi nèumrjòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) zastar. nesmrten: neumrjoč umetnik / neumrjoče stvaritve ♦ rel. neumrjoča duša neumrljiva duša ♪
- nèumŕl -a -o prid. (ȅ-ȓ ȅ-ŕ) zastar. nesmrten: slaviti neumrlega pesnika / neumrle zasluge neminljive ♪
- nèuporábnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo ♪
- nèupoštévanje -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
- nèupoštéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno ♪
- nèuráden -dna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèurádno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati ♪
- nèuravnotéžen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni uravnotežen: neuravnotežene sile povzročajo gibanje v zemeljski skorji / neuravnotežena mladina neuravnovešena ♪
14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701