Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JI (11.951-11.975)



  1.      markíza  -e ž () 1. zlasti v Angliji in Franciji žena ali hči markija: francoska markiza; s to damo ravna kakor s kako markizo 2. arhit. majhna streha nad vhodom, balkonom, izložbenim oknom: izložbe z markizami
  2.      marksízem  -zma m () filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma ♦ šol. samoupravljanje s temelji marksizma
  3.      marmótica  -e ž (ọ̑) zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec
  4.      márnost  -i ž (á) star. marljivost, delavnost: to so plodovi njegove marnosti
  5.      marodêr  -ja m () nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu: si spet maroder, je zakričal / vodnik je pregledal maroderje ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinar
  6.      marodêrstvo  -a s () nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo
  7.      márof  -a m (ā) nižje pog. pristava: grof je šel pogledat, kako gospodarijo na njegovih marofih / za dolgim marofom stoji kozolec
  8.      marógast  -a -o prid. (ọ́) ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz ◊ les. marogasti les les, ki ima maroge
  9.      marógati  -am nedov. (ọ̄) knjiž., redko delati maroge: modro nebo so včasih marogali oblaki; luč je marogala pločnike
  10.      marógica  -e ž (ọ́) manjšalnica od maroga1: psiček ima na glavi črno marogico / v čistem zraku so bili metulji kakor marogice
  11.      marokén  -a m (ẹ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn, rdeč maroken; čevlji, škatla iz marokena ◊ tekst. krep maroken ripsasta tkanina za ženske obleke in podlogo, navadno iz svile; neskl. pril.: v maroken usnje vezana knjiga
  12.      maróko  -a m (ọ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn maroko
  13.      marón  -a m (ọ̑) debeli sad kostanja, ki se goji v Sredozemlju: jesti, peči marone
  14.      maróni  -ja m, tudi neskl. (ọ̑) kostanj, ki se goji v Sredozemlju, ali njegov debeli sad: posekati maroni; goriški maroni / jesti maroni
  15.      maróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Maročane ali Maroko: maroški kralj; maroška pristanišča ◊ usnj. maroško usnje tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano
  16.      marshallizírati  -am [-ršali-] nedov. in dov. () polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč: marshallizirati precejšen del sveta marshallizíran -a -o: marshallizirana država
  17.      màrsikàj  màrsičésa zaim. (- -ẹ̄) izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: zdaj se je marsikaj spremenilo; v tujini se je marsičesa naučil; postregli so mu z marsičim / s samostalniško rabljenim pridevnikom zna še marsikaj drugega
  18.      màrsikàm  prisl. (-) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno
  19.      màrš  medm. () 1. voj. povelje za začetek korakanja: četa, naprej, marš 2. izraža ukaz za takojšnji odhod: marš, je zapodil psa iz veže / nizko vsi marš ven
  20.      maršál  -a m () 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanjavoj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj
  21.      máršbataljón  -a m (-ọ̑) voj., v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto, pohodni bataljon: sestaviti maršbataljon
  22.      maršírati  -am nedov. () 1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo: bataljon, četa, polk maršira 2. pog. korakati: vojaki se učijo marširati / ekspr. kam pa marširaš greš
  23.      márškompaníja  -e ž (-) voj., v stari Avstriji četa, pripravljena za odhod na fronto: marškompanija je odšla na fronto; moštvo marškompanije
  24.      martenzít  -a m () metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju
  25.      martírij  -a m (í) rel. mučeništvo: Kristusov, svetnikov martirij / martiriji na freskah; pren., knjiž. življenje mu je bilo težek martirij

   11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA