Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
JAT (7.676-7.700) 
- šopíriti -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi ♪
- šotórski tudi šotôrski tudi šôtorski -a -o prid. (ọ̑; ō; ó) nanašajoč se na šotor: šotorska streha; klini in šotorske vrvice / šotorsko platno / ekspr. preživljati dopust v šotorskem naselju v kampu ∙ šotorski praznik pri judih jesenski praznik v spomin na štiridesetletno potovanje po puščavi po odhodu iz egiptovske sužnosti ♦ šport. šotorsko krilo ♪
- špalírski -a -o prid. (ȋ) špaliren: špalirska sadna drevesa / špalirsko ogrodje / vzgajati marelico v špalirski obliki ♪
- špancírati -am nedov. (ȋ) nižje pog. sprehajati se: špancirati po parku ♪
- špánščina -e ž (ȃ) španski jezik: uči se španščino; prevajati iz španščine ♪
- špárovec -vca m (á) nižje pog. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec; šparovec je že poln 2. varčen človek: imeli so ga za šparovca ∙ star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike ♪
- špêcati -am nedov. (ȇ) žarg. tožiti, ovajati: v šoli rad špeca / kaj hodiš za menoj in me špecaš doma ♪
- špekulírati -am nedov. (ȋ) 1. ukvarjati se s posli, ki izkoriščajo padanje in dviganje cen na tržišču za hitro pridobivanje (velikega) dobička: začeli so zelo špekulirati; špekulirati na borzi; špekulirati z blagom, delnicami 2. nav. ekspr. preračunljivo ravnati v upanju na dobiček, uspeh: špekulirali so, kaj vse bodo pridobili s prodajo hiše / špekuliral je na njeno pomoč ♪
- špíliti -im nedov. (í ȋ) spenjati konce črev s špilo: nadevati čreva z mesom in špiliti / špiliti klobase ♪
- špórt -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji ♦ šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport ♪
- špótati -am nedov. (ọ́) star. zmerjati: špotala ga je vpričo vseh špótati se posmehovati se: kaj se boš špotal, saj nisi sam nič boljši ♪
- šprícati -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. škropiti: skakal je po vodi in šprical okrog sebe / špricati sadno drevje / iz prerezane žile je špricala kri brizgala 2. nedov. in dov., žarg., šol. neupravičeno izostajati od pouka, iz šole: ta učenec pogosto šprica / špricati pouk; danes bom šprical telovadbo, vaje ♪
- šrávfati -am nedov. (ȃ) nižje pog. odvijati in privijati vijake: ves dan popravlja motor in šravfa ∙ nižje pog. šravfa ga po trebuhu zvija ga po trebuhu ♪
- štájerec -rca m (ȃ) 1. vino s Štajerskega: pili so štajerca 2. pog. vlak, ki vozi na Štajersko: peljati se s štajercem ♪
- štànt štánta m (ȁ á) 1. nižje pog. stojnica: postaviti štant; kupiti, prodajati na štantu / lectarski štant 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno: kozolec s štirimi štanti ● star. dati, vzeti kmetijo v štant v najem; žarg., lov. čakati gamsa na štantu na čakališču; star. biti v štantu pri kom stanovati v tuji, najeti hiši ♪
- štédnja -e ž (ẹ́) knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo ♪
- štéti štéjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti; šteti od ena do sto; šteti na prste 2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu; volilna komisija je štela glasove; šteti hiše ob cesti; štel je, koliko dni je še do novega leta; odzdaj se bo vse blago štelo, da ne bo goljufije preštevalo; trikrat so se šteli, če so vsi / vojna leta se mu za pokojnino štejejo dvojno / šteti denar 3. s števnikom ali z izrazom količine izraža, da so pri osebku sestavine, deli v takem številu, kot ga nakazuje števnik ali izraz količine: garnitura šteje več elementov; njegova knjižnica je štela več tisoč knjig; mesto šteje sto tisoč prebivalcev; odbor šteje petnajst ljudi 4. upoštevati pri štetju, številu česa: ali mene ne boste šteli zraven; če ne štejem tebe, nas bo devet // upoštevati, obravnavati v kaki celoti: pri ceni šteti zraven tudi delo in
prevoz / ta opravila štejemo v redno zaposlitev; vsak tek posebej se šteje v končni vrstni red 5. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: marsikdo bi se rad štel k umetnikom; šteti koga med slavne osebnosti; štel se je med njegove prijatelje / kite štejemo k sesalcem / z oslabljenim pomenom: štejejo ga k dobrim delavcem je dober delavec; star. srečnega se štejem, da sem vas spoznal srečen sem // knjiž. spadati, soditi: k domačiji šteje tudi hlev; ljubezenski prizori štejejo med priljubljene pisateljeve motive; določiti, kaj šteje v redno delo; ta država šteje v skupino gospodarsko nerazvitih 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka; imeti: tako ravnanje štejem za napačno, žaljivo; štel jo je za zelo srečno; to mestno zemljišče se šteje za urejeno / sestri sta svojega brata šteli za nasprotnika; ne šteje ga več za sina; štel se je za Slovenca; to
dejanje se je štelo za upor ● ekspr. šteje samo dokaz, drugo ne upošteva se; ekspr. njegovi romani (nekaj) štejejo so pomembni, dobri; v takih razmerah noben predpis več ne šteje ne velja; ekspr. že štejem dneve do počitnic nestrpno čakam počitnice; ekspr. gospodar ji je štel grižljaje pazil, da ne bi veliko pojedla; ekspr. šteti komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; knjiž. dekle šteje dvajset let je staro; šteti komu kaj v dobro, v zlo, za slabo upoštevati, da je kdo kaj dobrega, zlega, slabega naredil; šteli so, da smo si v sorodu imeli so nas za sorodnike; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; ekspr. tako je suha, da bi ji lahko rebra štel zelo štéti se nar. biti domišljav, prevzeten: sosed se šteje; kaj se boš štela, saj nisi nič posebnega štéti si z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža priznanje velike vrednosti ali veljave: v čast si štejem, da ste prišli; v posebno prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko
pozdravim med nami; štejem si v srečo, da sem te našla / tega si ne moreš šteti v (veliko) zaslugo štét -a -o: šteti dnevi so že minili; štet je med najboljše delavce ∙ ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; sam.: opozarjati na značilnosti štetega ♪
- štévec -vca m (ẹ̄) 1. priprava za merjenje porabe česa na osnovi štetja, zaznamovanja enot kake množine: števec teče, se ustavi; namestiti, zamenjati števec; odčitati s števca, na števcu; številke na števcu / električni, plinski, vodni števec / dvotarifni števec ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi 2. kdor se poklicno ukvarja s štetjem, preštevanjem: biti števec v skladišču; števec denarja 3. mat. število nad ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom ◊ avt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; enofazni števec; indukcijski števec ki deluje na izmenični električni tok; števec elektrine; fiz. Geigerjev ali geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov; scintilacijski
števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi; ptt števec pogovorov elektromagnetna priprava za ugotavljanje električnih impulzov, ki ustrezajo številu pogovornih enot v telefonskem prometu ♪
- števílčnost -i ž (ȋ) 1. dejstvo, da je česa razmeroma veliko število: številčnost še ni jamstvo za kvaliteto; delavski razred je postal odločilna sila tudi po svoji številčnosti / zavest o številčnosti jim daje pogum 2. številčno stanje, število: ugotavljati številčnost prebivalstva / podatki o številčnosti vojaških oddelkov ♪
- števílka -e ž (ȋ) 1. znak za število: napisati številko; ura s pozlačenimi, velikimi številkami; številka šest; številke in črke / zaporedna številka / število s tremi številkami // navadno s prilastkom tak znak, več takih znakov a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23.786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska,
tovarniška številka 2. pog. število: matematika se ukvarja s številkami / liha, soda številka; nizka, visoka številka majhna, velika vrednost števila 3. nav. mn., nav. ekspr. številčni podatki: številke kažejo na padec proizvodnje; statistične številke o razvoju prebivalstva; prikaz gospodarskega stanja v številkah / številke govorijo dovolj jasno; okrogle, orientacijske številke 4. navadno s prilastkom vsak od izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije, označen z zaporedno številko: prva številka je razprodana; slavnostna številka revije; torkova številka časopisa; nova številka Sodobnosti; letnik ima dvanajst številk / bere le tekoče številke 5. pog. listek, ploščica z zaporedno številko: pacienti so oddali zdravstvene knjižice in dobili številke; izgubiti številko; potegniti številko pri žrebanju; garderobna številka ● ekspr. nočemo biti le številke nepomembni, brezpomembni ljudje; žarg., šport. pravkar je startala številka tri
tekmovalec s startno številko tri; ekspr. tja smo šli le za številko da bi bilo tam več ljudi; pog. zavrtel je napačno številko klicno številko; publ. rdeče številke ki kažejo izgubo v delovni organizaciji, gospodarstvu nasploh; ekspr. stroški so dosegli zelo visoke številke so zelo veliki; ekspr. ona je evropska drsalka številka ena najboljša; ekspr. sovražnik številka ena največji; vas je imela dvajset številk dvajset hiš; ključavnica na številke ki se odpira tako, da se poišče določena kombinacija številk ◊ adm. delovodna številka zaporedna številka spisa v delovodniku; enotna matična številka občana trinajstmestno število kot identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih evidencah o občanu v republiki; biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; mat. arabske številke tipa 1, 2, 3; rimske številke tipa I, V, X; ptt interna (telefonska) številka številka
posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; karakteristična številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; telefonska številka klicna številka; šport. startna številka; tekst. metrična številka ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje ♪
- štévnik -a m (ẹ̑) lingv. pregibna beseda, ki izraža količino: določiti števniku obliko; sklanjati števnik / glavni števnik ki izraža količino štetega; ločilni števnik ki opozarja na različnost štetega; množilni števnik ki izraža, koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari; vrstilni števnik ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti ◊ elektr. del številčnika, ki kaže rezultat merjenja ♪
- štévniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na števnik: števniška sklanjatev / števniški prilastek, prislov ♪
- štíbra -e ž (ȋ) 1. v fevdalizmu podložniška denarna dajatev zemljiškemu gospodu: kmetje so plačevali visoke štibre in druge dajatve 2. star. davek: plačevati štibro ♪
- štímati -am nedov. (ȋ) nižje pog. pripravljati: štimati otroke za v šolo / v kuhinji je štimala večerjo ∙ nižje pog. kaj pa štimaš urejuješ, pripravljaš; nižje pog. tu nekaj ne štima ni v redu, se ne ujema štímati se 1. živeti, imeti se: kako se kaj štimate 2. lepo, skrbno se oblačiti: kako se ta ženska štima ♪
- štipendíranje -a s (ȋ) glagolnik od štipendirati: štipendiranje mladih nadarjenih matematikov / s pravilnim sistemom štipendiranja odpravljati socialne razlike med študenti / sklad za štipendiranje ♪
7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 
