Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (6.290-6.314)


  1.      prstenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) agr. spreminjati se v prst: organska snov prsteni ♪
  2.      pŕtiti  -im nedov. (ŕ r̄) 1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke 3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti ● zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil ♪
  3.      prtljága  -e ž (ȃ) kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe ♪
  4.      prunéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., agr. olupljena, posušena in sploščena sliva brez koščice: izdelovati, pripravljati prunele ♪
  5.      prvénstvo  -a s (ẹ̑) 1. kar je določeno z dejstvom a) da je kdo prvi, najboljši: Španija je vse bolj izgubljala prvenstvo na morju; Cankar je Župančiču priznaval prvenstvo med sodobnimi slovenskimi pesniki / imeti prvenstvo v lepoti b) da je kaj po pomembnosti prvo: poudarjati prvenstvo vzgoje pred izobraževanjem c) da je kdo glede česa časovno prvi: izpodbijati komu prvenstvo odkritja / izkazovati dekletu posebna prvenstva 2. športno tekmovanje za naslov prvaka: udeležiti se prvenstva; zmagati na prvenstvu; atletsko, nogometno prvenstvo; prvenstvo v atletiki, nogometu / državno, šolsko prvenstvo; evropsko, svetovno prvenstvo; prvenstvo Jugoslavije // kar je določeno z naslovom prvaka: tekmovanje za državno, svetovno prvenstvo / publ. osvojiti prvenstvo 3. kar je določeno z dejstvom, da je leposlovno delo prvenec: njegova prva drama ima še dosti znakov prvenstva ◊ šport. člansko, mladinsko prvenstvo ♪
  6.      pŕvi  -a -o štev. (ȓ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja // nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi 2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi menu obsežnejši, dražji menu / žarg., šol. on je prvi matematik v razredu // nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v kolektivu / prva dama slovenske popevke 3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola // nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec 4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo ● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama v meščanskem okolju naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen ◊ avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; jur. sodišče prve stopnje; lingv. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; muz. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878 pŕvi -a -o sam.: prvi v razredu je dobil knjigo; denar ti bom vrnil prvega (v mesecu); diplomiral je med prvimi; žarg., avt. voziti v prvi, s prvo v prvi prestavi; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; danes sem v prvo tu vprvo ♪
  7.      prvoaprílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prvi april: prvoaprilski rok / smejati se prvoaprilskim šalam ♪
  8.      prvotís  -a m (ȋ) knjiž. besedilo prvega natisa: primerjati prvotis in besedilo v knjižni izdaji ♪
  9.      psevdoním  -a m (ȋ) ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom ♪
  10.      psíha 2 -e ž (ȋ) nizka omara z velikim stoječim ogledalom: na psihi je imela toaletne potrebščine; pred psiho pomerjati obleko ♪
  11.      psíhopatologíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja ♪
  12.      psíhotést  -a m (ȋ-ẹ̑) psih. psihološki test: opravljati psihoteste / uporabljati psihoteste ♪
  13.      psihóza  -e ž (ọ̑) 1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza ciklofrenija 2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza ♪
  14.      psíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od psikati: s psikanjem opozarjati motilce, naj utihnejo / psikanje puščic ♪
  15.      psováti  psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater psován -a -o: psovan človek ♪
  16.      pšeníca  -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli ♦ agr. jarovizacija pšenice ♪
  17.      ptíca  -e ž (í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica ● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo ♪
  18.      ptìč  ptíča m (ȉ í) 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje ● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
  19.      ptíčarica  -e ž (ȋ) lov. puška z daljšim dometom šiber, zlasti za streljanje ptičev: streljati s ptičarico / puška ptičarica ♪
  20.      publicíst  -a m (ȋ) kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: izšla je knjiga znanega pisatelja in publicista / politični publicist ♪
  21.      publicístika  -e ž (í) dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revialna publicistika // besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati marksistično publicistiko o narodnem vprašanju ♪
  22.      púder  -dra m (ú) sredstvo, navadno v obliki prahu, za lepšanje, zaščito kože, posip: uporabljati puder; prekriti gube s pudrom / otroški puder; rižev puder; tekoči puder; puder za obraz; doza za puder ♦ farm. žvepleni puder ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih ♪
  23.      puhálo  -a s (á) teh. priprava, ki daje, oddaja tok zraka v sunkih: puhalo je potiskalo zrak v zgorevalni prostor; puhalo za hlajenje stroja / kovaško puhalo; puhalo na motorni pogon // agr. cevasti del puhalnika: zamenjati puhalo ♪
  24.      púhati  -am nedov. (ū) 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla puháje: počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline puhajóč -a -e: črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver ♪
  25.      púhlica  in puhlíca -e ž (ú; í) 1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost: govoriti, uporabljati puhlice / časopisne puhlice / obrabljene, prazne puhlice / sprejel jih je s prijaznimi puhlicami 2. agr. rahla, rodovitna prst: saditi v puhlico / obdelovati puhlico ♪

   6.165 6.190 6.215 6.240 6.265 6.290 6.315 6.340 6.365 6.390  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA