Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
JAT (626-650)
- potérjati -am dov. (ẹ̑) zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: poterjala je brata, da ji vrne denar // drugega za drugim izterjati: poterjati davke, dolgove ♪
- potrájati -am nedov. in dov. (ȃ) nav. ekspr. trajati: da bi lepo vreme le še potrajalo / ali bodo drva potrajala do pomladi zadostovala ♪
- potrapljáti -ám dov. (á ȃ) knjiž., redko potrepljati: nekdo ga je potrapljal po ramenih ♪
- potrepljáti -ám dov. (á ȃ) večkrat zapovrstjo narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: psa je pohvalil in potrepljal; prijateljsko jo je potrepljal po hrbtu, rami, roki / potrepljal se je po žepu potapljal ♪
- potŕjati -am nedov. (ŕ) potrjevati: potrjati listine / pri okencu sprejemajo denar in potrjajo / izkušnje ga v tem potrjajo ♪
- potrkljáti 1 -ám dov. (á ȃ) 1. krajši čas trkljati: potrkljal je ježa, da bi mu videl noge; potrkljati se po travi / redko potrkljati se po pobočju zatrkljati se 2. redko strkljati: potrkljati debla v dolino ♪
- potrkljáti 2 -ám dov. (á ȃ) narahlo potrkati: potrkljati na okno / s kladivom potrkljati po vratih ♪
- potvárjati -am nedov. (á) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja; ponarejati: potvarjati listine // prikazovati kaj drugače, kakor je; pačiti: članek potvarja dejansko stanje; potvarjati dejstva, resnico 2. publ. maličiti, kvariti: potvarjati jezik potvárjati se publ. pretvarjati se: kaj bi se potvarjal ♪
- poudárjati -am nedov. (á) 1. izgovarjati izrazito, s poudarkom: patetično poudarjati posamezne besede; pravilno poudarjati / poudarjati prvi zlog naglaševati 2. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: vsi kritiki so poudarjali kvaliteto drame; poudarjati sodelovanje med vsemi narodi; rad je poudarjal svoje spretnosti // delati bolj izrazito, bolj opazno: rumena barva je še poudarjala njene oči ♦ lingv. pridevnik poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže poudarjajóč -a -e: govoril je počasi, poudarjajoč vsako besedo ♪
- poustvárjati -am nedov. (á) ponovno umetniško obdelovati: poustvarjati motive iz narodnih pesmi // umetniško obdelovati sploh: v svoji knjigi poustvarja vzdušje tedanje dobe // umetniško podajati, reproducirati: poustvarjati glasbena dela ♪
- pováljati -am dov., tudi povaljájte; tudi povaljála (á) 1. z valjanjem narediti a) bolj ravno: zemljo je nasul in jo povaljal; pobranati in povaljati b) tanjše: testo je treba na robu še povaljati 2. z valjanjem potlačiti: divji prašiči so povaljali oves / povaljati obleko z valjanjem pomečkati; povaljal si je plašč 3. krajši čas valjati: povaljati glino v roki; povaljati grižljaj v ustih / povaljati otroka po travi; pes se je povaljal po tleh // nekajkrat obrniti v kakem živilu, da se to prime površine: zrezek povaljamo v moki, jajcu in drobtinah 4. vulg. imeti spolni odnos: povaljal jo je; povaljala se je že z mnogimi moškimi pováljan -a -o: ima povaljan klobuk; domov se je vrnil ves krvav
in povaljan; povaljana trava ♪
- povečérjati -am dov. (ẹ̑) pojesti večerjo: pravkar so povečerjali / nahitro je povečerjal suho hrano pojedel za večerjo ♪
- povérjati -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kdo nalogo opraviti, opravljati kaj: poverjati izvedbo volitev posebni komisiji / publ. izdelavo programa poverjajo izkušenim ljudem dajejo, izročajo ♪
- povíjati -am nedov. (í) 1. delati, da pride podolgovat kos tkanine večkrat okrog česa: povijati roko / povijati rane obvezovati / nogo povija zaradi krčnih žil // dajati dojenčku plenice okrog spodnjega dela telesa in jih pritrjevati: povijati otroka 2. star. povezovati, vezati: povijati listine s trakom / rože je povijala v šopke ♪
- povnánjati -am nedov. (á) knjiž. delati, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjati moralno vsebino / dejavnost človeka povnanja povnánjati se postajati plitev, usmerjen v zunanji svet: današnji človek se povnanja in izgublja v stvareh ♪
- povohljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas vohljati: pes ga je povohljal in se umaknil / povohljati po zraku ♪
- povónjati -am dov. (ọ̑) knjiž. poduhati, povohati: povonjati jed, vrtnico / povonjati po zraku ♪
- povzpénjati se -am se nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku a) po strmem svetu: povzpenjati se na hrib, v breg / povzpenjati se po strmini b) zlasti po čem navpičnem: povzpenjati se po lestvi / povzpenjati se po stopnicah // premikati se z nižjega mesta, položaja na višjega: povzpenjati se na konja, tovornjak / povzpenjala se je na prste, da bi kaj videla se vzpenjala 2. nav. ekspr. dosegati višjo stopnjo, raven: kulturno se hitro povzpenjajo / v tej drami se avtor povzpenja višje kot v vseh drugih delih ♪
- pozabávljati -am dov. (á) ekspr. z zbadljivimi besedami izraziti negativen, odklonilen odnos: rad pozabavlja čez kaj / malo je moral pozabavljati ♪
- pozábljati -am nedov. (á) 1. (večkrat) ne imeti aktivno v zavesti: pozabljati imena, letnice; pozabljaš, da nisi sam; sproti pozablja, kaj govori // zaradi tega prihajati v položaj, ko določena stvar ostane na prejšnjem mestu: pozabljati denarnico doma; rad pozablja dežnike // prenehavati znati, vedeti kaj: pozabljati tuji jezik; hitro pozabljati naučeno snov; šege in navade se pozabljajo 2. navadno z nedoločnikom izraža, da osebek dejanja ne uresničuje, ker mu potrebnost uresničevanja ne prihaja v zavest: pozablja kupiti knjigo; pozabljati vrniti denar, se zahvaliti 3. prenehavati spominjati se česa, misliti na kaj: pozabljati ljubezen, razočaranje; pozabljati na
obljubo / pozabljati na bolečino, grožnjo; ekspr. pozabljati na ves svet / ljudje so ga že pozabljali; počasi je pozabljal nanjo // ekspr. oproščati, odpuščati: vse mu pozablja, kar ji prizadeva 4. prenehavati misliti na koga, skrbeti za koga: nadrejeni so nanj pozabljali; pozabljati starše, na starše, zastar. staršev / pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen pozabljajóč -a -e: zahajal je v gostilno, pozabljajoč na ženo in otroke doma ♪
- pozdrávljati -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo, mimiko izražati svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: nima navade pozdravljati; glasno pozdravljati; pozdravljati z glavo, roko; vse se križem pozdravlja / v pismih iskreno, prisrčno te pozdravljam // sporočati pozdrave: v vsakem pismu pozdravlja tudi tebe // nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z dejanji izražati naklonjenost, veselje, zlasti ob prihodu koga: zmagovalce so pozdravljali s pesmijo in cvetjem; pozdravljati s ploskanjem 2. publ. izražati odobravanje, soglasje: navzoči pozdravljajo njegovo izvolitev za predsednika; pozdravljati predlog, sklep 3. ekspr. biti viden, kazati se: na ulicah so jih pozdravljale zastave / iz daljave jih je pozdravljal zvon slišalo
se je zvonjenje pozdravljáje: pozdravljaje ga, se mu je smehljal pozdravljajóč -a -e: pozdravljajoč vse zbrane, je stopal na govorniški oder ♪
- pozvánjati -am nedov. (ā) 1. v presledkih zvoniti: zvon pozvanja / ekspr. k hudi uri pozvanja zvoni // večkrat pozvoniti: kar naprej je pozvanjala služabnici 2. dajati zvonjenju, zvončkljanju podoben glas: kozarci pozvanjajo na mizi / pozvanjati z ostrogami 3. knjiž. majati, migati: sedela je in pozvanjala z glavo / beli cveti pozvanjajo v vetru ● ekspr. v glavi mu je ves čas pozvanjala misel nanjo ves čas je mislil nanjo pozvanjajóč -a -e: pozvanjajoča drobnica ♪
- pozvončkljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. narahlo pozvoniti: od časa do časa je pozvončkljal ♪
- poživínjati -am nedov. (í) ekspr. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: vojna je nekatere poživinjala, druge poduhovljala ♪
- požívljati -am nedov. (í) 1. povzročati, da postane kdo bolj živahen, dejaven: kava poživlja; prezebli potniki so se poživljali s čajem / njena pisma ga poživljajo / zaupanje v prihodnost je poživljalo človeški pogum 2. delati kaj bolj pestro, zanimivo: slike poživljajo stene; zelenje prostor poživlja / te barve jo poživljajo 3. povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: poživljati prosvetno delo na vasi poživljajóč -a -e: dobiti poživljajočo injekcijo; poživljajoča mokrota; prisl.: kava deluje poživljajoče ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726