Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (6.026-6.050)


  1.      pribóljšek  -ška m (ọ̑) 1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani // boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške 2. jur. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek ♪
  2.      pribúriti  -im dov. (ū ȗ) redko razburjeno priti, pridivjati: priburil je v kuhinjo in vse oštel / priburil je na palubo hitro prišel ♪
  3.      pricijáziti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. težko prinesti: pricijazil je koš sena / pricijazil je svoje stvari pred njegovo hišo 2. počasi pripeljati: pricijazil je blago z vozičkom / vlak je pricijazil na postajo; po mnogih težavah so se le pricijazili na cilj ♪
  4.      pricíncati  -am dov. (ȋ) slabš. počasi priti ali pripeljati se: proti večeru so pricincali na vrh; z vlakom so se pricincali v mesto ♪
  5.      príčati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. pripovedovati na sodišču, kar se ve o kom, čem: nihče ni hotel pričati, čeprav so videli nesrečo; moral bo pričati; ožjim sorodnikom ni treba pričati; pričati proti komu; pričati za koga, zoper koga / pričati za prijateljevo nedolžnost ♦ jur. krivo pričati 2. nav. 3. os. biti izraz, znamenje česa: urejena kmetija priča o dobrem gospodarjenju; pohištvo v sobi je pričalo o preprostem okusu / bledica na njenem obrazu priča, da ni zdrava; pisani gozdovi pričajo, da je prišla jesen // star. izpovedovati, izražati: pričati ljubezen do dekleta; v pesmih priča njegovo čast in slavo ∙ knjiž. pričati resnico z življenjem, ravnanjem jo potrjevati 3. zastar. govoriti, pripovedovati: o tem so mi pričali prijatelji; kakor se priča, so bili ti kraji že zgodaj naseljeni / o tem dogodku pričajo zgodovinske knjige ♪
  6.      pričéska  -e ž (ẹ̑) določena ureditev, razporeditev las: delati, urejati si pričesko; spreminjati pričesko; vedno ima lepo pričesko; modna, poletna, stroga pričeska; ustvarjalci pričesk / dnevna, večerna pričeska ♦ friz. fantazijska pričeska oblikovana tako, da nekaj predstavlja ♪
  7.      pridáti  -dám dov., 2. mn. pridáste in pridáte; pridál (á) dodati: pridati na rezance zrezano drobovino / k vsoti boš moral še malo pridati / pridati k imenu naslov dati / da bi popravil neprijeten vtis, je hitro pridal: Seveda ne smemo vzeti tega preveč resno ● pog. ne kaže vsega verjeti, ljudje radi tudi kaj pridajo si izmislijo pridáti se nar. pristajati: polhovko je imel pomaknjeno na stran, kar se mu je pridalo ∙ nar. pridalo bi se, da bi se malo ustavili dobro bi nam delo pridán -a -o: pridana snov ∙ poročilu je pridan zapisnik o zaslišanju priložen ♪
  8.      pridàv  -áva m (ȁ á) 1. zastar. dodatek: pijača brez dražilnega pridava 2. nar. dolenjsko doplačilo, zlasti pri zamenjavi: ni hotel menjati volov z njim, ker bi dobil premalo pridava ● nar. gorenjsko lilo je in za pridav še treskalo za nameček ♪
  9.      pridelovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pridelovati: ukvarjati se s pridelovanjem krompirja; intenzivno pridelovanje sadja in zelenjave / tekmovanje v pridelovanju vrtnic gojenju ♪
  10.      pridévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) star. dodajati: pridevati moko med mešanjem / ležeče tiskane besede pridevamo k samostalnikom postavljamo, dajemo; pridevati komu šaljive vzdevke dajati ● star. dosti so pripovedovali o dogodku in zraven tudi marsikaj pridevali si izmišljali ♪
  11.      pridévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pridevnik: pridevniške izpeljanke / pridevniška beseda beseda, ki se ravna v spolu, sklonu in številu po samostalniku; pridevniška pripona; pridevniška sklanjatev sklanjatev pridevnika, pridevniške besede; taka sklanjatev samostalnika ♪
  12.      prídigarstvo  -a s (í) 1. rel. dejavnost pridigarjev: ukvarjati se s pridigarstvom 2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: očitati komu pridigarstvo ♪
  13.      prídigati  -am nedov. (í) 1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam 2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa 3. ekspr. (vsiljivo) dajati nauke: ta človek rad pridiga; ne boj se, ne bom ti pridigal / zdravniki zaman pridigajo, da je kajenje škodljivo opominjajo ● ekspr. pridigati gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pridigajóč -a -e: poslušati pridigajočega duhovnika ♪
  14.      pridigovánje  in prídigovanje -a s (ȃ; í) glagolnik od pridigovati: pripravljati se za pridigovanje ♪
  15.      príditi 1 -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. vplivati moralno negativno; kvariti: slaba družba ga pridi; priditi mladino z neprimernim čtivom; otrok se je začel priditi / priditi značaj naroda 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: tako ohlapno izražanje pridi jezik ● star. ni jim hotel priditi družbe kvariti príditi se postajati neužiten, slab; kvariti se: meso se je začelo priditi ♪
  16.      prídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost pridnega človeka: pridnost gospodinje / spodbujati učence k pridnosti; s pridnostjo in vztrajnostjo se da veliko doseči ♪
  17.      pridobívati  -am nedov. (í) 1. z delom, prizadevanjem prihajati do česa: pridobivati denar, premoženje; s trudom pridobivati (si) sredstva za življenje / z vojskovanjem so si pridobivali nova ozemlja / pridobivati znanje iz knjig, s šolanjem / pridobivati delovne izkušnje / pridobivati spoštovanje, ugled; pridobivati (si) ljubezensko naklonjenost 2. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobivati žlahtne kovine; iz teh rastlin se pridobivajo eterična olja ♦ fiz. pridobivati z destilacijo // delati, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobivati obdelovalno zemljo s požiganjem / na tem območju pridobivajo prvovrsten premog kopljejo 3. vzbujati pozitiven, naklonjen odnos: s svojo neposrednostjo je ljudi pridobival; počasi jo je pridobival zase; pridobivati in odbijati // delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pridobivati nove člane, naročnike; pridobivati (si) pristaše // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pridobivati ljudi k sodelovanju, za kako delo 4. postajati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobivati hitrost, publ. na hitrosti; pridobivati kondicijo / pridobivati težo, višino / pridobivati vrednost ● ob njem mnogo pridobivam se veliko naučim, spoznam veliko novega ♪
  18.      pridrčáti  -ím dov. (á í) nav. ekspr. hitro pripeljati: po cesti so pridrčali vozovi / pridrčati po pobočju pridrseti / na saneh so pridrčali v vas ♪
  19.      pridrdráti  -ám dov. (á ȃ) drdrajoč pripeljati: vlak je pridrdral mimo postaje; avto pridrdra po cesti / z vozom je pridrdral pred hišo se je pripeljal ● ekspr. ponavljal je pesem in brez napake pridrdral do zadnje vrstice jo hitro povedal ♪
  20.      pridrúg  -a m (ȗ) zastar. tovariš, prijatelj: zaupati svojim pridrugom ♪
  21.      pridrúga  -e ž (ȗ) zastar. tovarišica, prijateljica: bila ji je zvesta pridruga / zakonska pridruga žena ♪
  22.      pridruževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj sestavni del kake enote: pridruževati občini manjše kraje; pridruževati si sorodne delovne organizacije pridruževáti se 1. začenjati biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: po poti so se jim pridruževale nove skupine; otroci so se mu na ulici pridruževali, ker jim je dajal bonbone / v vsaki vasi so se jim pridruževali prostovoljci // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: strokovnjakom so se pridruževali tudi amaterji / pridruževati se uporniškemu gibanju / ob kapitulaciji Italije so se množično pridruževali partizanom odhajali k partizanom // začenjati biti v istem stanju kot kdo drug: pridruževati se vsesplošnemu veselju 2. imeti, izražati enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridruževali / publ.: pridružujem se vašemu mnenju soglašam z vami; pridruževati se protestu zoper nevzdržne razmere 3. pojavljati se istočasno s čim drugim: jezi se je pridruževal še občutek krivde; šumenju vetra so se pridruževali še drugi glasovi ♪
  23.      pridružíti  in pridrúžiti -im, tudi pridrúžiti -im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: pridružiti manjšo skupino večji / pridružiti ozemlje ene države k drugi državi; delovni organizaciji se je pridružilo več sorodnih organizacij; pridružiti si manjša podjetja / skupini so pridružili še nekaj delavcev dodali; pridružiti se mednarodni organizaciji včlaniti se vanjo pridružíti se in pridrúžiti se, tudi pridrúžiti se 1. začeti biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: na poti v mesto se mu je pridružil neznanec; pridružil se je koscem na travniku; pridružil se je otrokom, da bi se z njimi igral / ekspr. tu se Donavi pridruži Sava se izliva vanjo // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: pridružiti se upornikom; pri napadu se jim je pridružila še druga četa je napadla / že v mladosti se je pridružil naprednemu gibanju se je vključil vanj / pobegnil je iz nemške vojske in se pridružil partizanom šel k partizanom; ekspr. s svojimi romani se je pridružil nesmrtnikom postal zelo slaven, čaščen umetnik // začeti biti v istem stanju kot kdo drug: pridružiti se vsesplošnemu navdušenju, veselju / pridružiti se otroškim igram 2. imeti, izraziti enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridružili / publ.: pridružiti se mnenju večine soglašati z njo; njegovemu predlogu se je pridružila večina 3. pojaviti se istočasno s čim drugim: angini se je pridružila še pljučnica; že znanim problemom so se pridružili še novi pridružívši zastar.: pridruživši se drugim, so nadaljevali pot pridrúžen -a -o: drugi člani so bili pridruženi; postati pridružena članica organizacije; pridruženo ozemlje ♦ geom. pridružena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera ♪
  24.      pridrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo ♪
  25.      pridrževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s prijemom krajši čas ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: vozniki so pridrževali konje; pridrževati koga z roko; pridrževati si ovratnik z brado / redko letvice pridržujejo orodje v ustreznem položaju držijo 2. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadrževati: rad bi še ostal, a ga ni nihče pridrževal 3. krajši čas ne delati tega, kar izraža določilo: pridrževati dih; pridrževati korak pridrževáti si jur. zagotavljati si določene pravice zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridrževati si nadzorstvo ∙ pisar. pridržujem si pravico odgovoriti na to vprašanje pozneje na to vprašanje bom odgovoril pozneje pridržujóč -a -e: pridržujoč dih, je prisluškoval pridrževán -a -o: pridrževano dihanje ♪

   5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA