Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (4.751-4.775)


  1.      okòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru ∙ publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju 2. glagolnik od okopati: okop krompirja ♪
  2.      okopáti  okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd ♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana ♪
  3.      okopávati  -am nedov. (ȃ) rahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstranjevati plevel: okopavati krompir, repo; okopavati z motiko, okopalnikom ♪
  4.      okopavína  -e ž (í) nav. mn., agr. rastlina, ki jo je treba okopavati: saditi, sejati okopavine; korenje, krompir in druge okopavine ♪
  5.      okorévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. otrdevati, dreveneti: počasi je okoreval od mraza 2. postajati nesposoben za sprejemanje novosti: zaostajati in okorevati v stroki ♪
  6.      okoríščanje  -a s (í) glagolnik od okoriščati se: zlorabljati položaj za okoriščanje; okoriščanje mesarjev pri nakupu živine ♪
  7.      okoríščati se  -am se nedov. (í) pridobivati si zlasti gmotne ugodnosti: bal se je, da se bodo tuji ljudje okoriščali z njegovim delom; okoriščal se je z njuno dobroto / okoriščati se s tujim denarjem; okoriščati se s stisko drugih / publ.: okoriščati se s tujimi izkušnjami uporabljati jih; okoriščati se s pridobitvami revolucije ♪
  8.      okrajšáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od okrajšati: okrajšava predolgih opisov v povesti / zapletena okrajšava besede 2. okrajšana beseda ali besedna zveza: uporabljati okrajšave; seznam okrajšav in kratic / stenografske okrajšave ♪
  9.      okrajševáti  -újem nedov. (á ȗ) redko krajšati, skrajševati: okrajševati in razširjati besedilo ♪
  10.      okŕcati  -am dov. (r̄) 1. večkrat lahno udariti s prsti: okrcal ga je po prstih / okrcati s palico natepsti 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: najprej je vsakemu dal priložnost povedati mnenje, potem ga je pa okrcal; v članku ga je pošteno okrcal // ošteti, ozmerjati: okrcal ga je zaradi malomarnosti; okrcal je vse po vrsti ♪
  11.      okreníti  okrénem dov. (ȋ ẹ́) knjiž. obrniti: okreniti ladjo / okreniti glavo na desno; ko ga je zaslišal, se je okrenil; okreniti se od vrat; okreniti se k občinstvu, proti občinstvu / stvar se je okrenila na bolje ∙ knjiž. okreniti pogovor začeti se pogovarjati o čem drugem ♪
  12.      okrepčílo  -a s (í) kar daje moč, krepkost: biti potreben okrepčila; dajati komu okrepčilo / gostilne so nudile popotnikom počitek in okrepčilo; ekspr. nositi košare z okrepčili z jedmi, prigrizki, pijačo ♪
  13.      okrétnica  -e ž (ẹ̑) žel. naprava za obračanje železniških vozil: zapeljati lokomotivo na okretnico; okretnice in prenosnice ♪
  14.      okroglíti  -ím in okrógliti -im nedov., okróglil (ȋ í; ọ̄ ọ̑) knjiž. delati (bolj) okroglo: okrogliti izdelke okroglíti se, in okrógliti se postajati (bolj) okrogel: sprva podolgovati listi rastline se hitro okroglijo / ekspr. na starost se je začel okrogliti / ekspr. mesec dni po bolezni so se mu noge in roke spet okroglile kot nekdaj so bile spet okrogle ● knjiž., ekspr. ob tem prizoru so se jim oči okroglile so strmeli, se čudili ♪
  15.      okrožíti  in okróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko obkrožiti: kragulj je okrožil čredo / prijatelji so ga okrožili in mu nazdravili ♪
  16.      okróžje  -a s (ọ̑) 1. v nekaterih državah večja upravna enota: to okrožje ima trinajst okrajev / politično, upravno okrožje ∙ okrožje od 1945 do 1947 upravna enota, večja od okraja; okrožje med narodnoosvobodilnim bojem večja upravna enota narodnoosvobodilne oblasti // organi, uradi take enote: dobiti navodila z okrožja // s prilastkom določeno ozemlje kot večja organizacijska enota za a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodno, šolsko okrožje b) kak dogodek, opravilo: naborno, volilno okrožje 2. knjiž., redko področje, območje: to je že okrožje drugega divjega petelina / prepovedano je streljati v okrožju petih kilometrov 3. zastar. okolica, soseščina: z vrha hriba je lep pogled na mesto in okrožje / požar je zajel tudi poslopja v okrožju 4. star. okolje, milje: vplivi okrožja na človekovo razpoloženje / živeti v ozkosrčnem okrožju ◊ voj. vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov ♪
  17.      okrtáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno ♪
  18.      oksálen  -lna -o prid. (ȃ) kem., v zvezi oksalna kislina organska kislina, ki je v zajčji deteljici, zelenjavi, sadju: obarjati kalcij z oksalno kislino; soli oksalne kisline ♪
  19.      oksidírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira 2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo oksidírati se kem. oddajati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: nekatere organske snovi se oksidirajo oksidíran -a -o 1. deležnik od oksidirati (se): oksidirana kovinska površina 2. friz., v zvezi z lasje beljen, pobeljen: dekle z oksidiranimi lasmi ♪
  20.      okulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko: okulirati sadno drevje ♪
  21.      okús  -a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini // občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus 2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu 3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu // sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa ● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo ♪
  22.      okúsen 1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū) 1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih 2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni okúsno prisl.: okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje ♪
  23.      okúšati  -am nedov. (ú) 1. zaznavati z okusom: okušati grenkost in kislost; živali okušajo drugače kot ljudje / vsak zalogaj je imel dolgo v ustih, da bi ga lahko čimbolj okušal 2. ekspr. doživljati, čutiti: okušati bridkosti in težo življenja; okušati ugodnosti privilegiranega položaja / z oslabljenim pomenom okušati obup biti obupan ♪
  24.      okvíriti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati, vstavljati v okvir: okviriti sliko, ogledalo 2. knjiž. obdajati, obkrožati: biti odmaknjen od resničnosti, ki okviri življenje 3. knjiž. omejevati, določati: razvoj narodne in politične zavesti okvirita dve pomembni letnici okvírjen -a -o: dolgi okvirjeni oglasi v časopisu; okvirjena slika; časovno ostro okvirjena zgodovinska dogajanja ♪
  25.      okvírjanje  -a s (í) glagolnik od okvirjati: razvijanje in okvirjanje diapozitivov; okvirjanje slik ♪

   4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA