Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (351-375)


  1.      obsijáti  -síjem dov., obsijál (á ȋ) obdati s svetlobo: sonce je obsijalo vinske gorice; večerna zarja obsije vrhove; žarometi obsijejo okna; pren., ekspr. nasmeh ji je obsijal obraz; ob teh besedah ga je obsijalo upanje ∙ ekspr. ni vreden, da ga sonce obsije slab, ničvreden je obsiján -a -o: od sonca obsijani hribi; z mesečino obsijan obraz ♪
  2.      obsójati  -am nedov. (ọ́) 1. delati, imeti koga za krivega česa: obsojali so ga, da je kradel / po krivem obsojati 2. izražati, imeti odklonilno stališče: ne obsojaj je zaradi njene lahkomiselnosti; obsojati rasistično politiko obsojajóč -a -e: obsojajoč tako ravnanje, se je zelo razjezil; obsojajoče besede; prisl.: obsojajoče jo je pogledal obsójan -a -o: krivično obsojan človek ♪
  3.      obstájati 1 -am nedov. (ā) 1. biti materialno ali duhovno navzoč v stvarnosti: društvo obstaja že več let; na svetu obstaja dosti stvari, ki jih še ne poznamo; obstaja veliko vrst gob; ekspr. tako je, odkar obstaja svet / z oslabljenim pomenom: še obstaja možnost, da ga rešimo je mogoče; med njimi obstajajo velika nasprotja; obstaja nevarnost poplav grozijo nam poplave; obstaja upanje, da bo prošnja ugodno rešena upamo // redko živeti, shajati: brez hrane ne bi mogli dolgo obstajati ∙ moderna glasba zanj sploh ne obstaja ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne obstajaš več ne menim se zate; ne maram te; ekspr. odbor obstaja samo na papirju njegova dejavnost se ne čuti; knjiž. o tem problemu obstaja več knjig je napisanih 2. v zvezi z iz izraža, da je, sestoji kaj iz več enot: kosilo je obstajalo iz treh jedi; priprava obstaja iz več delov ♪
  4.      obstájati 2 -am nedov. (ā) star. ustavljati se: obstajal je in se oddihoval; v njegovi gostilni so obstajali lovci ♪
  5.      obstójati  -am nedov. (ọ́) neustalj. obstajati: to društvo obstoja že zelo dolgo / obstojajo dobri pogoji za delo / odbor obstoja iz predsednika, tajnika in članov ♪
  6.      obújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postane kdo spet buden, živ: obujati z umetnim dihanjem 2. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: s prijateljem obujata spomine na mladost / roman obuja vrsto resničnih dogodkov iz vojnega časa 3. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: misel na dom ji obuja solze ♪
  7.      obveljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. izraža, da postane veljavno, sprejeto, kar določa samostalnik: obveljal je njegov načrt, predlog; nazadnje je obveljalo njegovo mnenje; zmeraj je morala obveljati njena beseda / pog. moja bo obveljala moja odločitev ∙ star. zakon bo obveljal bo ostal v veljavi 2. knjiž. biti označen, ocenjen: atentat je takoj obveljal za največji zločin ♪
  8.      obvíjati  -am nedov. (í) star. ovijati, povijati: obvijati cev / obvijati nogo / žena je moža obvijala okoli prsta ♪
  9.      obzijáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. ogledati si: vse izložbe je obzijal; dobro si jo je obzijala ♪
  10.      obzvánjati  -am nedov. (ā) star. z zvonjenjem naznanjati: obzvanjati neurje / mrliča so dolgo obzvanjali so mu zvonili ♪
  11.      obžárjati  -am nedov. (á) obdajati z močno svetlobo: sonce obžarja hiše; večerna zarja obžarja vrhove / ekspr. slabotne luči obžarjajo okna vaških hiš osvetljujejo ♪
  12.      océjati  -am nedov. (ẹ́) 1. odcejati: ocejati kavo / ocejati krompir 2. redko po malem izločati; cediti: polž oceja sline océjati se počasi odtekati: voda se oceja z mokre obleke ● star. že spet se oceja v krčmi pije, popiva ♪
  13.      océnjati  -am nedov. (ẹ́) star. ocenjevati: ocenjati zasluge / sedela sta in ocenjala plesalce; ocenjati koga po vedenju ♪
  14.      odbezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč se oddaljiti: ko so konji odbezljali, je nastala tišina // pog. oddirjati, oddivjati: že navsezgodaj je odbezljal k njej ♪
  15.      odbíjati  -am nedov. (í) 1. z udarcem, udarci odstranjevati: odbijati žebljem konice; steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral; odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati 2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati spremembo smeri: odbijati žogo z glavo, roko / lokomotiva odbija vagone; krogli sta se odbijali / skala odbija valove // fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbijati svetlobo, zvok; zvok se odbija // fiz. delovati na drugo telo z odbojno silo: odbijati delce z enakim nabojem; enaka električna naboja se odbijata 3. s svojo aktivnostjo preprečevati uspeh nasprotne aktivnosti: odbijati napade; odbijati udarce / odbijati sovražnika / odbijači odbijajo sunke blažijo 4. vzbujati negativen, odklonilen odnos: tak način pouka učence odbija; njegov hladni nastop jo odbija 5. ekspr. odklanjati, ne sprejemati: njegova darila odbija / vsa vabila dosledno odbija / publ. odbijati misel na izpit izogibati se je 6. zmanjševati vsoto za določen znesek: odbijati davek od honorarjev; odbijati prispevke od osebnih dohodkov 7. bleščati se, svetiti se od nase padajoče svetlobe: jezerska gladina odbija svetlobo; kapljica odbija sončne žarke 8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas; biti: ura odbija dvanajst / nihalo odbija svoj tiktak odbíjati se 1. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja: dežne kaplje se odbijajo od tal; zrnca peska se odbijajo od blatnika; valovi se odbijajo od skal 2. svetiti se, kazati se na površini česa: svetloba lune se odbija na vodni gladini // ekspr. izrazito se odražati, kazati: obrisi tovarne se temno odbijajo v mraku; stolp se ostro odbija od neba ● klici so se odbijali od skal so odmevali odbijajóč -a -e: odbijajoč udarce, so se umikali; njena odbijajoča hladnost ga je žalila; odbijajoče vzdušje; prisl.: odbijajoče nastopati, se vesti; sam.: v izrazu ima nekaj odbijajočega ♪
  16.      odcapljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. capljajoč oditi: fantek je nerad odcapljal za njo / starka je s težavo odcapljala v kuhinjo // slabš. oditi: končno so le odcapljali domov ♪
  17.      odcéjati  -am nedov. (ẹ́) počasi odlivati: odcejati tekočino nad usedlino / odcejati med iz satovja izcejati // s počasnim odlivanjem delati, da kaj ni v tekočini: odcejati testenine odcéjati se 1. počasi odtekati: voda se odceja izpod talečih se snežišč / gnoj se odceja iz rane se cedi 2. vulg. opravljati malo potrebo: najraje se je odcejal v naravi, zunaj ● star. delo se mu hitro odceja napreduje, poteka ♪
  18.      odcépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cepljenjem odstranjevati: odcepljati od panja velike kose lesa / odcepljati od debla vejo za vejo 2. delati, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepljati vode; od ploščadi se odcepljata dva dolga hodnika ♦ kem. atom vodika se v vodni raztopini odceplja kot ion ♪
  19.      odcingljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. prenehati cingljati: zvonček je odcingljal; kraguljčki na saneh so odcingljali 2. cingljajoč se odpeljati: napregel je sani in odcingljal proti gozdu / ekspr. gospe so vstale in odcingljale s svojim nakitom cingljajoč odšle ♪
  20.      oddájati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / redko oddajati v najem dajati // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati / oddajati mleko zadrugi prodajati 3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti 4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila // ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo ◊ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo ♪
  21.      oddírjati  -am dov. (ȋ) dirjajoč se oddaljiti: konj je oddirjal z dvorišča / oddirjati na konju proti mestu / ekspr. jezno je oddirjal iz hiše hitro odšel ♪
  22.      oddivjáti  -ám dov. (á ȃ) divjajoč se oddaljiti: konji so oddivjali iz hleva / ekspr. oddivjal je iz hiše hitro odšel / ekspr. avtomobil je oddivjal naprej hitro odpeljal ♪
  23.      oddvájati  -am nedov. (ā) publ. ločevati: bolnike z nalezljivimi boleznimi oddvajajo od drugih / povezovati in oddvajati pojme / za izobraževanje so oddvajali visoke vsote od skupnega dohodka oddeljevali ♪
  24.      odgájati  -am nedov. (ā) 1. redko rediti, vzrejati: odgaja teleta za meso 2. zastar. vzgajati: svoje otroke je strogo odgajal / odgajati mladino v slovenskem duhu ♪
  25.      odgánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da kdo zapusti določen kraj, prostor: odganjati radovedneže / odganjati konju brenclje; z obema rokama si je odganjal muhe / klopotci odganjajo ptice / odganjati koga od hiše poditi // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: odganjati strah, žalost / odganjati težke misli, skrbi; težko je odganjal spanec 2. ekspr. odvračati, odbijati: s takim nastopom odganja sodelavce / že naslov knjige bralce odganja 3. delati poganjke: drevesa so začela odganjati / vrba že odganja mačice odgánjati se skakati, poganjati se: odganjal se je od drevesa do drevesa / te živali se odganjajo z obema nogama hkrati odganjajóč -a -e: njegove odganjajoče besede so ga pregnale od doma; odganjajoče drevje ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA