Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (2.765-2.789)


  1.      izkliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. napovedovati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec že izklicuje / izklicevati kos za kosom 2. nekdaj javno prebirati, razglašati, navadno mestne, občinske uredbe: izklicevati na trgu, pred cerkvijo 3. glasno imenovati: pisar je izkliceval imena vojakov ● redko kramarji so izklicevali svoje blago glasno ponujali; izklicevati ure nekdaj ponoči glasno naznanjati, koliko je ura ♪
  2.      izključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izključevati aparate / izključevati tok 2. delati, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: preveč izključujejo iz stranke 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: v svojih delih govori pisatelj le o drugih ljudeh, sebe pa popolnoma izključuje 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: ta način dela izključuje napake; tako zdravljenje izključuje vsako možnost okužbe // ekspr., z nikalnico priznavati za možno: ne izključujem, da je moje mnenje zmotno / ne izključujem možnosti, da si bil na sestanku izključeváti se biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: ti dve možnosti se izključujeta; podaljšanje delovnega dne in intenzivnost dela se med seboj izključujeta; njuni trditvi se pravzaprav ne izključujeta izključujóč -a -e: izključujoči se pojmi; krivdo izključujoče izjave; razmerje med tema nazoroma je obojestransko izključujoče ♪
  3.      izklopíti  in izklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izklopiti gramofon, radio; izklopiti motor; izklopiti električno peč; naprava je taka, da se sama izklopi / izklopil je telefon, da ga ne bi kdo motil pri delu / izklopiti električni tok; pren., ekspr. izklopila je vsako misel in samo ležala ∙ žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom izklópljen -a -o: televizor ni izklopljen ♪
  4.      izkopávati  -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem delati: izkopavati jarke; izkopavati z bagrom, motiko 2. s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: izkopavati krompir; pren., ekspr. ob večerih izkopava spomine na mladost // s kopanjem prihajati do česa: izkopavati arheološke predmete / na tem kraju arheologi že dalj časa izkopavajo izkopávati se ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega položaja: izkopavati se iz revščine; dežela se le počasi izkopava iz gospodarske in kulturne zaostalosti ♪
  5.      izkoríščati  -am nedov. (í) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: ljudje so izkoriščali podzemeljske jame za bivanje; dobro izkoriščati prostor / prav izkoriščati prosti čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: dobro izkoriščati krmo; izkoriščati stroje / izkoriščati gorivo 3. delati, da kaj prinaša ugodnosti: izkoriščati položaj na tržišču / izkoriščati ugodne priložnosti // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izkoriščal je svoj službeni položaj / izkoriščali so njeno dobroto 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izkoriščati delavce 5. uporabljati kaj v gospodarske namene: izkoriščati gozdove, rudnike, zemljišča izkoriščajóč -a -e: izkoriščajoč ugodno priložnost, so partizani napadli postojanko; izkoriščajoči družbeni sloj izkoríščan -a -o: izkoriščani delavci; načrtno izkoriščani gozdovi; racionalno izkoriščani stroji; sam.: nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi ♪
  6.      izkrcávati  -am nedov. (ȃ) spravljati koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: izkrcavati vojaške enote na sovražnikovem ozemlju // publ. razkladati, raztovarjati: izkrcavati blago, tovor izkrcávati se stopati, odhajati z ladje na kopno: potniki so se začeli izkrcavati / skupina igralcev se je izkrcavala iz letala ♪
  7.      izkréhati  -am dov. (ẹ̄) slabš. izkašljati: izkrehati gnoj, sluz / izkrehaj že, kaj misliš izkréhati se prenehati kašljati: bolnik se je izkrehal ♪
  8.      izkričávati  -am nedov. (ȃ) ekspr., redko kriče ponujati za prodajo namenjene stvari: pred stojnico je izkričaval prednosti svojega blaga ♪
  9.      izkrívljanje  -a s (í) glagolnik od izkrivljati: izkrivljanje zgodovinskih dejstev / izkrivljanje resnice ♪
  10.      izkrvavévati  -am nedov. (ẹ́) izgubljati kri: ranjenec izkrvaveva ♪
  11.      izkúšnja  tudi skúšnja -e ž (ȗ) kar kdo ob dogodkih, doživetjih spozna, ugotovi: imeti, pridobiti si izkušnje; bil je še mlad in brez izkušenj; ljubezenska izkušnja; življenjske izkušnje; ekspr. bridke, grenke izkušnje / spet je za izkušnjo bogatejši // skupek takih spoznanj, ugotovitev: izkušnja kaže, uči, da je tako ravnanje pravilno; vsakdanja izkušnja / vedeti iz izkušnje; to priporočam po svojih izkušnjah ∙ ta izkušnja ga je zelo pretresla doživetje, dogodek; star. možje so si pripovedovali izkušnje iz vojske doživljaje, dogodke; ekspr. izkušnja človeka izmodri, izuči // nav. mn., s prilastkom znanje, védenje, pridobljeno s študijem, z delom: izmenjati delovne izkušnje; pridobiti si bogate, dragocene izkušnje; cenijo ga zaradi dolgoletnih izkušenj v stroki; izkušnje iz dosedanjega dela; priznati izobrazbo na osnovi izkušenj / publ. prenašanje izkušenj iz enega podjetja v drugo / ima velike pisateljske izkušnje; revolucionarne izkušnje komunistov / izkušnje v izkoriščanju atomske energije / ekspr. nima posebnih izkušenj z ženskami; prim. skušnja ♪
  12.      izlágati  -am nedov. (ȃ) 1. redko dajati, spravljati kaj iz česa: izlagati stvari iz kovčka / izlagati tovor z ladje razkladati, raztovarjati 2. zastar. razlagati, tolmačiti: izlagati sveto pismo; prim. zlagati ♪
  13.      izlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: ta čas samice izlegajo jajčeca izlégati se ekspr. nastajati, pojavljati se: med študenti se izlega večina revolucionarjev ♪
  14.      izlèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. krajše potovanje, navadno za razvedrilo, zabavo: delati, prirejati izlete; naredili smo izlet na morje, v gore; hoditi na izlete / avtobusni izlet; celodnevni, daljši, enotedenski izlet; družinski, sindikalni, šolski izlet; poučni izlet ekskurzija; izlet z vlakom 2. knjiž., redko oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: svojo tezo je osvetlil še z majhnim izletom v zgodovino matematike 3. glagolnik od izleteti: močen izlet čebel / izlet ptic iz gnezda ◊ čeb. čistilni izlet čebel ko prvič spomladi izletijo in se iztrebijo; šol. majski izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; maturantski izlet ♪
  15.      izletávati  -am nedov. (ȃ) leteč odhajati, zapuščati kaj: gleda čebele, kako izletavajo; pren., ekspr. otroci doraščajo in izletavajo iz gnezda ♪
  16.      izlívati  -am nedov., tudi izlivájte; tudi izlivála (í) 1. spravljati kaj tekočega iz česa: izlivati vodo 2. knjiž., ekspr. brez pridržkov izražati svoja čustva, razpoloženje: izlivati svoje gorje, veselje / pesn. izlivati hrepenenje v pesem izlívati se 1. navadno v zvezi s potok, reka prehajati v drug večji potok, reko, jezero, morje: v jezero se izliva več potokov; kraj, kjer se reka izliva v morje; Sora se izliva v Savo 2. redko razlivati se, razširjati se: ob povodnji se voda izliva / ekspr. sončna luč se izliva po travnikih; prim. zlivati ♪
  17.      izlóčati  -am nedov. (ọ́) 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: jetra izločajo žolč; izločati mleko; skozi kožo se izločajo organizmu škodljive snovi; izločati hormone v kri; z dihanjem se izloča vlaga / izločati bolezenske klice / drevo izloča smolo 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem izločati mesu kosti; s kuhanjem izločati vodo iz surovega masla / publ.: izločati sredstva za izobraževanje; izločati posamezne obrate v samostojne enote osamosvajati // delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločati blago slabše kakovosti iz prodaje; izločati tovornjake iz prometa / redko izločati škodljive vplive odpravljati, odstranjevati // s kemijskim, fizikalnim postopkom prihajati do česa: izločati sol iz morske vode; cink se izloča na katodi 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izločati posamezne probleme izlóčati se 1. publ. nastajati, oblikovati se: proletariat se je izločal iz neposedujočih množic 2. ekspr. kazati se v obrisih: iz teme so se izločale posamezne hiše ♪
  18.      izločeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: izločevati seč; z dihanjem se izločuje vlaga / izločevati bolezenske klice / izločevati smolo 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: izločevati debelejša zrna; izločevati snovi iz zmesi / publ. izločevati sredstva za izobraževanje // delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločevati tovornjake iz prometa 3. knjiž. delati, da kdo ni več član kake skupnosti: izločevati nedelavne ljudi iz organizacije; družba ga kot hudodelca izločuje izločujóč -a -e: drevo, izločujoče smolo ♪
  19.      izlóžba  -e ž (ọ̑) zastekljen prostor trgovin, obrtnih delavnic za prikaz prodajnih predmetov: vzeti blago iz izložbe; imeti v izložbi; lepo urejene izložbe; aranžiranje izložb / ogledovati si izložbo; zamenjati izložbo predmete v izložbi ♪
  20.      izluščeváti  -újem nedov. (á ȗ) spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči; luščiti: izluščevati kamenčke iz zidu; pren. izluščevati bistvo iz celote izluščeváti se knjiž. postajati jasen, razločen: tendenca lista se že izluščuje ♪
  21.      izmamíti  in izmámiti -im, in izmámiti -im tudi zmamíti in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) ekspr. 1. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izmamiti denar od prijateljev / izmamiti komu skrivnost 2. z vabljenjem, prigovarjanjem spraviti koga odkod: izmamili so ga iz internata / toplo sonce jih je izmamilo iz hiše ∙ knjiž., ekspr. s svojim petjem jim je izmamil solze jih je ganil do solz; prim. zmamiti ♪
  22.      izmeníti  -ím in izméniti -im dov., izméni tudi izmêni; izménil (ȋ í; ẹ̄) star. 1. menjati, zamenjati: pozabil je izmeniti denar / izmeniti staro orodje za novo 2. spremeniti: izmeniti držo telesa / njegovo sovraštvo se je izmenilo v hvaležnost ♪
  23.      izmenjáva  -e ž (ȃ) glagolnik od izmenjati: a) izmenjava izrabljenih delov; popolna izmenjava krvi pri novorojenčku / izmenjava straže b) izmenjava knjig med knjižnicami / kulturna izmenjava s sosednimi deželami; mednarodna blagovna izmenjava c) izmenjava informacij, izkušenj, mnenj ♪
  24.      izmenjávati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. menjavati, zamenjavati: izmenjavati leče / trener je izmenjaval igralce; straža se redno izmenjava 2. publ. dajati, pošiljati drug drugemu: izmenjavati znamke s tujimi filatelisti / izmenjavati blago z drugimi državami ∙ knjiž. že nekaj let si izmenjavata pisma redno si dopisujeta // sporočati, pripovedovati drug drugemu: izmenjavati informacije, izkušnje, mnenja; izmenjavala sta si vtise s potovanja izmenjávati se knjiž. menjavati se: izmenjavati se v vodstvu / gozdovi se izmenjavajo s travniki in polji; prim. zmenjavati ♪
  25.      izmenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž., redko menjavati, zamenjavati: izmenjevati sestavne dele 2. publ. dajati, pošiljati drug drugemu: izmenjevati knjige / izmenjevati si vtise o čem ♪

   2.640 2.665 2.690 2.715 2.740 2.765 2.790 2.815 2.840 2.865  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA