Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (2.315-2.339)


  1.      fiziognómika  -e ž (ọ́) nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko ♪
  2.      flegmátičen  -čna -o prid. (á) ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament flegmátično prisl.: flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave ♪
  3.      flektírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno ♪
  4.      flíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) pog. s tankim, prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki; pokati: flikati z novim bičem // udarjati s takim predmetom: neprestano je flikal konja ♪
  5.      flóbert  -a m (ọ̑) puška za streljanje na kratke razdalje: streljati s flobertom ♪
  6.      flódrati  -am nedov. (ọ̑) obrt. z barvanjem ponarejati lesno teksturo: flodrati pohištvo flódran -a -o: orehovo flodrana omara ♪
  7.      fluktuírati  -am nedov. (ȋ) 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci ♪
  8.      folklóra  -e ž (ọ̑) 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2. redko folkloristika ♪
  9.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
  10.      fórminga  in formínga -e ž (ọ̑; ȋ) muz., pri starih Grkih glasbilo s strunami: spremljati petje s formingo ♪
  11.      formírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena ♪
  12.      fórmula  -e ž (ọ̑) 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule ♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli / kemijska formula 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti ♪
  13.      forsírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem ♪
  14.      fórum  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu ♪
  15.      fosíl  -a m (ȋ) pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti: proučevati fosile; fosili glavonožcev; pren., ekspr. odpravljati fosile iz zakonodaje ♦ zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti ♪
  16.      fosilizírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje ♪
  17.      fototéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka fotografij: urejati fototeko / fototeka bo zaradi preurejanja zaprta ♪
  18.      foyer  -ja in -a [foajé -ja] m (ẹ̑) prostor v gledališču, pri koncertni dvorani, kjer se zbira občinstvo v odmorih: sprehajati se po foyerju; gledališki foyer ♪
  19.      fráča  -e ž (á) 1. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov: dečki so s fračami razbijali izolatorje; streljati s fračo 2. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel; prača: oboroženi so bili s fračami in sulicami ◊ med. obveza za brado ali nos ♪
  20.      fračkáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): tako fračka, da ne bo od premoženja nič ostalo ♪
  21.      fránko  prisl. (ȃ) ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja: cena velja franko / s samostalnikom v imenovalniku prodajati franko meja, namembna postaja s plačanimi stroški prevoza do meje, do namembne postaje ♪
  22.      fraternizírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. prijateljsko, zaupno se družiti; bratiti se: fraternizirajo s političnimi nasprotniki ♪
  23.      frazáriti  -im nedov. (á ȃ) slabš. pri govorjenju uporabljati fraze, puhlice: samo frazaril je; rad frazari o morali, o življenju; brezoseb. na sestankih se je dosti frazarilo ♪
  24.      frazêrstvo  -a s (ȇ) slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno fraz, puhlic: odklanjati frazerstvo v umetnosti; svojo strahopetnost je skrival za frazerstvo in junačenje; ceneno, puhlo frazerstvo / politično frazerstvo stranke ♪
  25.      frazírati  -am nedov. (ȋ) 1. muz. pri izvajanju razporejati melodični tok skladbe po glasbenem smislu: pevec je lepo fraziral 2. redko frazariti: veliko frazira o napredku ♪

   2.190 2.215 2.240 2.265 2.290 2.315 2.340 2.365 2.390 2.415  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA