Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (151-175)


  1.      izkramljáti  -ám dov. (á ȃ) redko kramljaje povedati: izkramljala je svojo življenjsko zgodbo izkramljáti se ekspr. povedati vse, kar človeka zanima, vznemirja: prijatelja sta se končno izkramljala do mile volje ♪
  2.      izkrívljati  -am nedov. (í) publ. pačiti, potvarjati: ta prikaz zelo izkrivlja zgodovinska dejstva; izkrivljati podatke / izkrivljati resnico ♪
  3.      izlájati  -am dov. (ȃ) slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati: izlajal je nekaj psovk; izlajal je vse, kar mu je prišlo na misel izlájati se prenehati lajati: pes se je izlajal // v zvezi z na z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes se je izlajal na prišleca ∙ nizko naj se izlajajo, da bo enkrat mir naj povedo svoje negativno mnenje do konca ♪
  4.      izlúknjati  -am tudi zlúknjati -am dov. (ȗ) redko preluknjati: izluknjati papir izlúknjan tudi zlúknjan -a -o: od moljev izluknjana obleka ♪
  5.      izmámljati  -am tudi zmámljati -am nedov. (á) ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do česa: izmamljati denar od prijateljev; prim. zmamljati ♪
  6.      izménjati  tudi izmenjáti -am, in izménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. knjiž. menjati, zamenjati: izmenjati kolo pri avtomobilu / izmenjati stražo; nosači so se izmenjali vsake četrt ure / žival izmenja dlako dobi drugo, drugačno 2. publ. dati, poslati drug drugemu: izmenjati darila / državi sta izmenjali za sto milijonov dinarjev blaga / državi sta izmenjali diplomatske predstavnike // sporočiti, povedati drug drugemu: izmenjati informacije, izkušnje, stališča; izmenjati poslanici, zdravici; državniki so izmenjali novoletne čestitke ● knjiž. mimogrede sta izmenjala nekaj besed mimogrede sta si nekaj povedala, se pogovorila; publ. zlata obročka si je izmenjalo pet parov se je poročilo; knjiž. v zadnjem letu sta si izmenjala precej pisem sta si precej dopisovala; knjiž. dekle je izmenjalo z njim pomenljiv pogled se je pomenljivo spogledalo izménjan -a -o: izmenjana posadka; izmenjana so bila stališča o najnovejših dogodkih; prim. zmenjati ♪
  7.      izmérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko meriti: izmerjati zemljišča ♪
  8.      izmírjati  -am nedov. (í) knjiž. pomirjati, miriti: izmirjati ljudi / publ. izmirjati sprte sosede spravljati ♪
  9.      izmíšljati si  -am si tudi zmíšljati si -am si nedov. (í) 1. z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati: izmišljati si imena za nove pojme / vedno si izmišlja izgovore / star. izmišljati pesmi pisati pesmi, pesniti 2. v mislih oblikovati, ustvarjati a) kar v resničnosti ne obstaja: izmišljati si strahove; izmišljati si vse mogoče b) kar ne ustreza resnici: povej, kako je bilo, in si ne izmišljaj; ljudje si izmišljajo hude stvari o njem 3. nav. ekspr. imeti, izražati želje, ki so navadno neprimerne, neuresničljive: kar naprej si izmišlja, pog. se izmišlja, kaj bi jedel ♪
  10.      izmomljáti  -ám tudi zmomljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, momljaje reči, povedati: nazadnje je nekaj izmomljal; ne bodi hud, je izmomljal ♪
  11.      iznenádejati  -am nedov. in dov. (ȃ) zastar. presenečati: to ga iznenadeja; iznenadejal jih je s svojo novico iznenádejan -a -o: bil je prijetno iznenadejan ♪
  12.      iznenájati  -am nedov. (á) star. presenečati: to me veselo iznenaja ♪
  13.      iznevérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznevérjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih ♪
  14.      izostájati  -am nedov. (ā) ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: nekateri učenci pogosto izostajajo iz šole; izostajati od pouka, z dela / po cele tedne izostaja z doma // publ. ne pojavljati se, ne nastopati, čeprav bi praviloma moral: tipični znaki bolezni v tem primeru izostajajo; zaradi bolezni je začelo mesečno perilo izostajati ♪
  15.      izpeljáti  -péljem tudi -ám tudi speljáti spéljem tudi -ám dov., izpêlji izpeljíte tudi spêlji speljíte; izpêljal tudi spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljati načrt, zamisel; izpeljati sklepe / zanimalo jih je, kako bo izpeljal kupčijo; agrarne reforme niso izpeljali v celoti / publ. uspešno izpeljati akcijo narediti, opraviti; igralec je vlogo dobro izpeljal odigral, zaigral // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izpeljati anketo med šoferji; izpeljati primerjavo med obema dogodkoma primerjati ju 2. dokončati, dognati: rešitev je samo nakazal, a je ni (računsko) izpeljal / niti ene misli ni mogel izpeljati do konca 3. spraviti iz česa a) vozilo: izpeljati vlak iz predora / žarg., avt. zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati ovinka je na ovinku zapeljal s ceste; skozi križišče je dobro izpeljal peljal b) žival, človeka: izpeljati konja iz hleva / srečno jih je izpeljal iz smrtne nevarnosti // napraviti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda); siničke so se že izpeljale; pren., ekspr. otroci so se mu izpeljali 4. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: avtor je izpeljal svoje misli na podlagi proučitve obsežnega gradiva / izpeljati matematično formulo 5. knjiž. razložiti razvojno pot česa: izpeljati besedo iz grščine 6. lingv. narediti (novo) besedo iz podstave s pripono: izpelji primernik iz osnovnika; izpeljati glagolski samostalnik iz glagola 7. star. z vztrajnim spraševanjem izvedeti: počasi si le nekaj izpeljal iz njega izpelján tudi spelján -a -o: izpeljan načrt; iz glagolov izpeljani samostalniki; naloga je dobro izpeljana; beseda je izpeljana iz latinščine; do kraja izpeljan stil dognan, dovršen; prim. speljati ♪
  16.      izpénjati  -am nedov. (ẹ̑) redko jemati ven, odpenjati: izpenjati vponko ♪
  17.      izpíjati  -am nedov. (í) star. piti: počasi izpijati pivo / vročina nam izpija moči ♪
  18.      izpodbíjati  -am in spodbíjati -am nedov. (í) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstranjevati izpod česa: izpodbijati železniške pragove 2. prizadevati si zanikati, ovreči: izpodbijati dokaze; izpodbijati pravico do svobodnega odločanja; izpodbijati zasluge za kaj // jur. dokazovati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbijati avtentičnost pisma, upravičenost izplačila, veljavnost pogodbe / izpodbijati odločbo s tožbo ♪
  19.      izpójati se  -am se tudi spójati se -am se dov. (ọ́) izgoniti se: krava se je izpojala ♪
  20.      izposójati  -am in sposójati -am nedov. (ọ́) dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne in plača odškodnina: izposojati avtomobile, kostume ∙ knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj izposójati si in sposójati si 1. dobivati v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: ta gospodinja si pogosto izposoja živila pri sosedah; izposojati si denar; izposojati si knjige v knjižnici ∙ ekspr. noči mu niso bile dovolj, še dan si je izposojal za spanje spal je podnevi 2. jemati, prevzemati: izposojati si besede iz drugih jezikov; izposojati si ideje od drugih avtorjev 3. ekspr. norčevati se, šaliti se: izposojati si svoje tovariše; pošteno si ga izposojajo ♪
  21.      izpostávljati  -am nedov. (á) 1. delati, da kaj na kaj deluje, učinkuje: izpostavljati telo soncu, zraku; ne izpostavljajte otroka hitrim temperaturnim spremembam / ekspr. izpostavljati se sovražnikovim kroglam // delati, da je kdo v neprijetnem, nevarnem položaju: izpostavljati slabe učence posmehu; izpostavljati se (smrtni) nevarnosti; ni dobro, da se izpostavljaš 2. postavljati koga na samoten, nezavarovan kraj, z namenom rešiti se skrbi zanj: izpostavljati bolne otroke in starčke; pren., ekspr. javno izpostavljati svoje neznanje ● knjiž., redko ta kip so izpostavljali le ob redkih priložnostih razstavljali izpostávljati se očitno, močno zavzemati se za kaj ne glede na nevarnost; eksponirati se: izpostavljal se je za prijatelje ♪
  22.      izpríjati  -am tudi spríjati -am nedov. (ȋ) ekspr. povzročati, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga izprija ♪
  23.      izrábljati  -am nedov. (á) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: dobro izrabljati prostor / koristno izrabljati čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: maksimalno izrabljati stroje; za elektrarne se izrabljajo tudi veliki slapovi 3. delati, da kaj prinese ugodnosti: izrabljati ugoden položaj na tržišču / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izrabljati službeni položaj; izrabljati neurejene razmere / izrabljati svoj vpliv na mladino 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izrabljati delavce izrábljati se z dolgo rabo, uporabo postajati neuporaben, neprimeren: stroji se izrabljajo izrabljajóč -a -e: izrabljajoč ugodno priložnost, so pobegnili izrábljan -a -o: gospodarsko izrabljane kolonije ♪
  24.      izragljáti  -ám in zragljáti -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: glej, da ne boš tega izragljal izragljáti se in zragljáti se reči, povedati vse, do konca: ženska se je izragljala ♪
  25.      izrájati se  -am se nedov. (á) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izraja; nekatera ljudstva so se izrajala in propadala 2. spreminjati se na slabše sploh: ideja se izraja v doktrino ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA