Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (1.501-1.525)


  1.      avtomatízem  -zma m (ȋ) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem ♪
  2.      avtomobíl  -a m (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil ♪
  3.      avtomobílček  -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami ♪
  4.      ávtoplášč  in ávto plášč -a m (ȃ-á) avtomobilski plašč: zamenjati avtoplašč ♪
  5.      ávtosêrvis  -a m (ȃ-ȇ) servis (za avtomobile): avtomobil je odpeljal v avtoservis / peljati avto na avtoservis na pregled, v popravilo ♪
  6.      ávtostòp  -ópa m (ȃ-ȍ ȃ-ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop ♪
  7.      ávtostráda  -e ž (ȃ-ā) avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke-Milan ♪
  8.      ávtotáksi  -ja m (ȃ-ȃ) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze; taksi: najeti, poklicati avtotaksi; pripeljati se z avtotaksijem / sesti v avtotaksi; neskl. pril.: organizirali bodo avtotaksi službo ♪
  9.      ažúren 1 -rna -o prid. (ȗ) adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni ažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke ♪
  10.      ažurírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo ažuríran -a -o: izdajati ažurirano informativno literaturo ♪
  11.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
  12.      babjevérstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. praznoverstvo, vraževerstvo: preganjati babjeverstvo ♪
  13.      bagáža  -e ž (ȃ) 1. zastar. prtljaga, oprema: naložiti bagažo na voz 2. redko svojat, drhal: bagaža ste, vsi skupaj! ♪
  14.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
  15.      bajáco  in bajázzo -a [-aco] m (ȃ) na poseben način oblečen komedijant, burkež: smejati se bajacu; za pusta je bil maskiran kot bajaco ♪
  16.      bájanje  -a s (ȃ) glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja ♪
  17.      bájiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati: bajiti zgodbe iz starih časov; pren. nekje baji harfa ♪
  18.      bakrenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati bakrene barve: drevje bakreni ♪
  19.      bála  -e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala ♪
  20.      balánsa  -e ž (ȃ) redko 1. ravnotežje: pri plesu je treba držati balanso 2. balanca: peljati kolo za balanso ♪
  21.      balístika  -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika ♪
  22.      balkanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati balkanske razmere: balkanizirati deželo; Evropa se balkanizira ♪
  23.      balzamírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prepajati z balzamom ali podobnimi snovmi: balzamirati mrliča balzamíran -a -o: balzamirano truplo ♪
  24.      bandítstvo  -a s (ȋ) banditizem: preganjati banditstvo / tolpa je zagrešila novo banditstvo ♪
  25.      bánkovec  -vca m (ā) papirnati denar: menjati bankovec za tisoč dinarjev; plačati v bankovcih in kovancih; stodinarski bankovec; bankovci po petdeset dinarjev; šop bankovcev ♦ fin. emisija bankovcev ♪

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA