Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

JAT (101-125)



  1.      gofljáti  -ám nedov.) pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: ne gofljaj tako / tebi že povem, ker te poznam, da ne boš gofljal govoril, pripovedoval
  2.      gognjáti  -ám nedov.) redko govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: nerazumljivo je gognjal
  3.      góljat  -a m (ọ̑) ekspr. zelo velik, močen človek: kakšen goljat je ◊ zool. velik, žametno dlakav afriški hrošč, Goliathus
  4.      gomezljáti  -ám [mǝz in mez] nedov.) nav. 3. os., ekspr. gomazeti: črvi gomezljajo po mesu / brezoseb. vse je gomezljalo (od) mravelj
  5.      gostljàt  -áta -o prid. ( ā) nekoliko gost: sadje je pretlačila in le malo časa kuhala, da je postalo gostljato; gostljata omaka
  6.      grabljáti  -ám nedov.) 1. s kratkimi potegljaji z grabljami izravnavati: grabljati krtine 2. nar. grabiti: Začel je čitati iz svojega zvezka: »Enkrat kopat v gorice, dvakrat kopat v gorice, trikrat listja grabljat (I. Koprivec)
  7.      grájati  -am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti grájati se nar. gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar) grajajóč -a -e: grajajoče besede grájan -a -o: to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti
  8.      gredljàt  -áta -o prid. ( ā) bot., navadno v zvezi gredljati list list, ki ima zelo vzbočeno žilo
  9.      grenkljàt  -áta -o prid. ( ā) nekoliko grenek: morska voda je slana in grenkljata
  10.      grgljáti  -ám nedov.) redko grgrati: dete je sesalo prst in grgljalo / izpod skale grglja voda
  11.      grizljáti  -ám nedov.) narahlo gristi: otrok grizlja čokolado / grizljati peresnik; grizlja si ustnice
  12.      gugljáti se  -ám se nedov.) narahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice
  13.      hahljáti  -ám nedov.) zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj hahljáti se pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja hahljajóč -a -e: hahljajoč smeh
  14.      hehljáti se  -ám se nedov.) hahljati se: v dvorani so se hehljali
  15.      hohnjáti  -ám nedov.) govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: težko ga je bilo razumeti, ker je hohnjal hohnjáje: hohnjaje je dejal
  16.      hramljáti  -ám nedov.) redko šepati: dedek je hramljal proti koči
  17.      hrampljáti  -ám nedov.) nar. hrustati: Le konji so še hrampljali in prhali, ker se jim je vsipal prah od suhe klaje v nozdrvi (F. Finžgar)
  18.      hrestljáti  -ám nedov.) narahlo hrestati: suha trava hrestlja pod nogami
  19.      hrstljáti  -ám nedov.) narahlo hrstati: suhe veje hrstljajo / zapečen kruh hrstlja pod zobmi
  20.      hrustljàt  -áta -o prid. ( ā) star. hrustljav: hrustljat kruh
  21.      hrustljáti  -ám nedov.) narahlo hrustati: konji hrustljajo oves; miš hrustlja pšenico / rumena skorjica prijetno hrustlja / pod coklami je hrustljal led
  22.      izbíjati  -am nedov. (í) 1. z udarjanjem spravljati kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbijati zagozde // s silo, z močnimi udarci odstranjevati: izbijati napadalcem orožje iz rok ∙ ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvomfiz. izbijati elektrone iz kovin 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem dosegati, da kdo ne misli več na kaj: take ideje, misli, načrte je treba ljudem izbijati (iz glave) // s strogim ravnanjem prizadevati si, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: izbijati otroku trmo 3. ekspr., redko dobivati, pridobivati: iz kupčije izbija lepe dobičke 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojavljati se: nove ideje izbijajo na dan; problem neurejenosti cest ponovno izbija 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, čok: bližati in izbijati; prim. zbijati
  23.      izbrbljáti  -ám tudi zbrbljáti -ám dov.) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ta bo še kaj izbrbljal; vse je izbrbljala sosedom // hitro, nerazločno reči, povedati: izbrbljal je naučene stavke
  24.      izbrkljáti  -ám dov.) pog. izbrskati: iz zaboja je izbrkljal kos sira
  25.      izcéjati  -am tudi scéjati -am nedov. (ẹ́) 1. počasi, v majhnih količinah izločati: slive pri sušenju izcejajo sok 2. povzročati, da se kaj izloča, odteka iz česa: izcejati sok iz jagod izcéjati se tudi scéjati se zelo počasi in v majhnih količinah odtekati: gnoj se izceja iz rane; smola se izceja iz drevesa; prim. scejati

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA