Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (8212)

1.      íva  -e ž (í) bot. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi, Salix caprea: iva raste ob potoku; grmovje, veje iv ♪
2.      ivánji  -a -e prid. (ȃ) nar., v zvezi ivanji kres kres na kresni večer ♪
3.      ivánjski  -a -o prid. (ȃ) nar. kresen: ivanjska noč; ivanjski kres kres na kresni večer; ivanjske rože ivanjščice ♪
4.      ivánjščica  -e ž (ȃ) 1. bot. travniška rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Leucanthemum: šopek ivanjščic / navadna ivanjščica 2. redko hrošč s svetilnim organom na spodnji strani zadka; kresnica ♪
5.      administratíva  -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa ♪
6.      aktíva  -e ž (ȋ) 1. ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktivo 2. voj. službujoča vojska ♪
7.      aktíva  -tív s mn. (ȋ) ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktiva; aktiva in pasiva; zmanjšanje aktiv ♪
8.      aktivácija  -e ž (á) glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje ♪
9.      aktivátor  -ja m (ȃ) kem. snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov ♪
10.      alternatíva  -e ž (ȋ) položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo; gospodarska alternativa // ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni ♪
11.      ambivalénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca ♪
12.      ambivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost ♪
13.      ambivaléntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost; ambivalentnost značaja / ambivalentnost sodobnega delavskega gibanja ♪
14.      arhiválen  -lna -o prid. (ȃ) arhivski: uporabljati arhivalne vire; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol ♪
15.      arhiválije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije ♪
16.      arhivár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar ♦ biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo ♪
17.      arhivárka  -e ž (á) ženska oblika od arhivar ♪
18.      arhivárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na arhivarje: arhivarski tečaj; arhivarska služba ♪
19.      bivák  tudi bívak -a m (á; ȋ) alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak; snežni, stalni bivak; bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; neskl. pril.: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje ♪
20.      bivakíranje  -a s (ȋ) glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje ♪
21.      bivakírati  -am nedov. in dov. (ȋ) alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni ♪
22.      biválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard ♪
23.      bivalíšče  -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča // knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo ♪
24.      bivalíški  -a -o (ȋ) pridevnik od bivališče: bivališki kraj ♪
25.      biválnica  -e ž (ȃ) knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226