Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (5.638-5.662)


  1.      razpotegníti  in razpotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegniti živali gobec / skoraj bi ga razpotegnili, tako so ga vlekli 2. raztegniti: s težavo je razpotegnil naslanjač / razpotegniti ustnice v nasmeh / frontno črto so razpotegnili do hiš / kolona se je razpotegnila / trenutki se razpotegnejo v celo uro / sence so se razpotegnile ● ekspr. obraz se mu je razpotegnil, ko je to slišal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, žalost; ekspr. razpotegnil se je v dolgega fanta zelo je zrasel razpotégnjen -a -o 1. deležnik od razpotegniti: razpotegnjen obraz; med njivami razpotegnjeni travniki; film je preveč razpotegnjen; bolestno razpotegnjena usta 2. ekspr. dolg, podolgovat: letalo z razpotegnjenim trupom / razpotegnjena vas ♪
  2.      razpotegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti 2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo hrbti gor so, se vidijo ♪
  3.      razprávljati 1 -am nedov. (á) 1. izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari: odgovor je jasen in o tem ni treba več razpravljati; na sestanku so razpravljali o delitvi dohodka; razpravljati s predsednikom društva; podrobno, živahno razpravljati / javno razpravljati o čem 2. načrtno podajati določeno vsebino: v članku razpravlja pisec o problemu izseljenstva razpravljajóč -a -e: razpravljajoč o razvoju kmetijstva, so predlagali nekaj sprememb zakona ♪
  4.      razpréči  -préžem dov., razprézi razprézite in razprezíte; razprégel razprégla; nam. razpréč in razprèč (ẹ́) 1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz 2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž. razpreči spise po mizi razpostaviti // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpreči telegrafsko omrežje po državi razpréči se 1. rastoč (mrežasto) prekriti: plevel se je razpregel po njivi 2. ekspr. pojaviti se na kaki površini: po nebu so se razpregli sivi oblaki; pren. njihova moč se je razpregla čez vso Evropo razpréžen -a -o: razprežen konj; plevel, razprežen po njivi ♪
  5.      razprédati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpredati žične ovire pred bunkerjem / pajek razpreda pajčevino // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpredati električno omrežje po državi 2. ekspr. premišljevati: dolgo je razpredal sam pri sebi, kaj naj stori / razpredati misel 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: na dolgo in široko so razpredali o tem razprédati se 1. rastoč (mrežasto) prekrivati: trnje se razpreda po skalah 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: na vse strani se razpredajo jarki b) na kaki površini: temni oblaki se razpredajo po nebu // biti, nahajati se v prostoru: po pobočju so se razpredale meglice / povsod se razpreda tišina razpredajóč -a -e: šli so po poti, razpredajoč dalje svoje misli o tem ♪
  6.      razprégati  -am nedov. (ẹ̄) 1. odpenjati vprežno žival: razpregati konje 2. ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpregati cestno omrežje po deželi razprégati se rastoč (mrežasto) prekrivati: grmovje se razprega od meje do meje ♪
  7.      razprézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razprezati žice po zidu // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razprezati trgovsko mrežo po deželi 2. star. razpregati: razprezati konje ● ekspr. ne bo jih nazaj, je razprezal sam pri sebi premišljeval razprézati se rastoč (mrežasto) prekrivati: bršljan se razpreza po zidu // rastoč (mrežasto) širiti se v čem: korenine se razprezajo v zemlji ● knjiž. rad se je razprezal pred njim bahal, postavljal ◊ agr. glavice lanu se razprezajo se odpirajo, pokajo ♪
  8.      razprostránjen  -a -o prid. (ā) 1. ki je, se nahaja na razmeroma veliki površini: razprostranjeno mesto / kmetijsko posestvo je razprostranjeno po vsej dolini 2. knjiž. razširjen: po vseh celinah razprostranjena živalska vrsta / to mnenje je precej razprostranjeno ♪
  9.      razprostránjenost  -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost razprostranjenega: razprostranjenost obdelovalnih površin / razprostranjenost po površini 2. knjiž. razširjenost: razprostranjenost posameznih živalskih vrst / razprostranjenost idej, misli ♪
  10.      razpršênost  -i ž (é) stanje razpršenega: razpršenost snovi v drugi snovi / razpršenost prebivalstva po številnih krajih ♪
  11.      razprševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razprševati: razprševanje vode; nastavek, priprava za razprševanje / razprševanje gnojila, škropiva / razprševanje svetlobe ♪
  12.      razpršíti  -ím dov., razpŕšil (ȋ í) 1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razpršiti mleko, olje, vodo; razpršiti moko; sneg se v zraku razprši; valovi se ob skalah razpršijo; hitro se razpršiti / razpršiti na drobne kapljice // narediti, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razpršiti parfum, razkužilo; razpršiti škropivo po rastlinah 2. odbiti v različnih smereh: megla razprši svetlobo; ob steklu se žarki razpršijo 3. ekspr. narediti, da kaj preneha obstajati: razpršiti dvome, negotovost, strah; razpršiti predsodke; moreče misli so se razpršile ● ekspr. ptice so se razpršile so hitro odletele v več smeri; ekspr. misli so se mu razpršile postal je raztresen razpršèn -êna -o: razpršen curek vode; razpršeni drobci granat; v mleku razpršena maščoba; razpršena svetloba; zmes razpršenega goriva; zdravilo v razpršenem stanju ♪
  13.      razpršljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razpršiti: razpršljiva snov / ekspr. težko razpršljivi dvomi ♪
  14.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  15.      razrédba  -e ž (ẹ̑) zastar. razvrstitev, razporeditev: velikost, oblika in razredba atomov / znanstvena razredba živali klasifikacija ♪
  16.      razrédčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost razredčenega: razredčenost barve, škropiva ♪
  17.      razrédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo razrédčiti se 1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil 2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili razrédčen -a -o: razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste ♪
  18.      razrédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razrednike: razredniški posli; razredniško delo / dobivati razredniški dodatek ♪
  19.      razrešljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razrešiti, rešiti: težko razrešljiva uganka / razrešljiv problem / v teh okoliščinah spor ni razrešljiv ♪
  20.      razrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razrezati: razrez zaklane živali 2. zlasti prva leta po 1945 razdelitev določene obveznosti, količine po ustreznem ključu, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati: doseči, narediti pravilen razrez ♪
  21.      razrézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) z rezanjem narediti kose, dele: razrezati jabolko, kruh; razrezati zaklano žival; razrezati z nožem, s škarjami / razrezati na koščke, krhlje, rezine; razrezati počez, podolgem; pren. reke so razrezale ravnino ♦ navt. razrezati ladjo za staro železo // narediti več urezov, zarez: rano so mu razrezali in izžgali; stopila je na črepinjo in si razrezala stopalo razrézan -a -o: razrezani kosi mesa; na koščke razrezana limona; razpraskane in razrezane roke ♦ bot. dlanasto, pernato razrezani list ♪
  22.      razsèk  -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od razsekati: razsek zaklane živali ♪
  23.      razsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti kose, dele: razsekati poleno, veje; razsekati žico z dletom / razsekati zaklano žival / razsekati na drobne kosce ∙ ekspr. z bičem mu je razsekal obraz naredil, povzročil več ran razsékan -a -o: razsekane veje; pokrajina je razsekana s strmimi pobočji ∙ ekspr. govoril je v razsekanih stavkih v stavkih z ostrimi premori ♪
  24.      razsekávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razsekavati: razsekavanje polen / razsekavanje na ražnju pečene živali ♪
  25.      razselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah razselíti se odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili razséljen -a -o: razseljeni ljudje slovenskega rodu; del prebivalstva je bil razseljen ♪

   5.513 5.538 5.563 5.588 5.613 5.638 5.663 5.688 5.713 5.738  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA