Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (551-575)


  1.      ávtobiografíja  -e ž (ȃ-ȋ) popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo; zanimiva avtobiografija; odlomek iz avtobiografije ♪
  2.      ávtodóm  in ávto dóm -a m (ȃ-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom ♪
  3.      ávtogír  tudi ávtožír -a [prva oblika tudi -žir] m (ȃ-ȋ) aer., nekdaj letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila ♪
  4.      ávtogól  -a m (ȃ-ọ̑) šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo; izgubili so z avtogolom ♪
  5.      avtohtón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem ♪
  6.      avtohtón  -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija ♪
  7.      ávtoprevóznik  in ávto prevóznik -a m (ȃ-ọ̑) kdor poklicno prevaža blago, navadno s tovornim avtomobilom: privatni avtoprevozniki ♪
  8.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
  9.      ávtorstvo  -a s (ā) dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice ♪
  10.      avtotomíja  -e ž (ȋ) zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke ♪
  11.      aztéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Azteke: azteška država / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov ♪
  12.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
  13.      báčva  -e ž (ȃ) star. sod: bačva piva ♪
  14.      bájta  -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
  15.      bakrárna  -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra: zmogljivost bakrarne // delavnica za bakrenje ♪
  16.      bakrénec  -nca m (ẹ̄) 1. metal. spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra: prepihavati bakrenec ♦ min. rdeči bakrenec rudnina kubični bakrov oksid; kuprit 2. star. bakren kovanec: bakrenci in zlatniki ♪
  17.      bakríti  -ím nedov., bakrèn (ȋ í) metal. prekrivati kovino s tanko plastjo bakra ♪
  18.      bánda  -e ž (ȃ) 1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande // pog. druščina, družba: popiva s svojo bando 2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda 3. star. godba: banda je zaigrala ♪
  19.      bándati  -am nedov. (ȃ) pog., slabš. veseljačiti, popivati: celo noč je bandal po mestu / kod si spet bandal? ♪
  20.      bankrótnost  -i ž (ọ̑) bankrotno stanje: bankrotnost gospodarstva; pren., ekspr. skrival je svojo intelektualno bankrotnost ♪
  21.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret ♪
  22.      baréta  -e ž (ẹ̑) baretka: za potovanje je najprimernejše pokrivalo bareta ♪
  23.      barjánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barje: barjanska megla; barjanska šota; mehka barjanska tla / barjanski prebivalci ♪
  24.      bárka  -e ž (ȃ) večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja // star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa ∙ barko voziti pijan se opotekati; popivati ♪
  25.      barúsa  -e ž (ȗ) redko kocina: v bradi se srebrijo sive baruse // nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk: zajčje baruse ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA