Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (5.463-5.487)


  1.      racionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) z načrtno in enakomerno razdelitvijo življenjskih potrebščin omejiti njihovo porabo: racionirati zalogo mesa, olja / racionirati preskrbo prebivalstva racioníran -a -o: sladkor je bil racioniran; racionirana preskrba ♪
  2.      ráčič  -a m (ȃ) ekspr. manjšalnica od rak, žival: račiči se skrivajo pod rečnim kamenjem ♪
  3.      ráčji 2 -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na rake: račje klešče / pod bregom je našel nekaj račjih lukenj / hoditi na račji lov na lov na rake; račje meso je okusno ◊ zool. račja kuga nalezljiva glivična bolezen potočnega raka; račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini ♪
  4.      račún 1 -a m (ȗ) 1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun // nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju 2. pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo // tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun // v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun // pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto dinarjev na račun / na račun jim je dal avtomobil // pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun 3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun 4. v zvezi na račun izraža a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice 5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune ● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose ◊ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; odpreti tekoči račun prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na tekoči račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina ♪
  5.      rádgonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci ♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone; radgonska ranina ♪
  6.      radiálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde 2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez 3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred ◊ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost radiálno prisl.: razvrstiti radialno ♪
  7.      rádij 1 -a m (ā) 1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem; polmer: izračunati radij kroga, krogle / radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva / akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
  8.      rádioaktíven  -vna -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika ♦ fiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen ♪
  9.      radiografíja  -e ž (ȋ) med. rentgensko slikanje: radiografija pljuč ♦ teh. z radiografijo odkrivati napake pri varjenju stikov ♪
  10.      rádioizotóp  -a m (ā-ọ̑) fiz. radioaktivni izotop: pridobivanje radioizotopov ♪
  11.      radiolárij  -a m (á) nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem; mreževec: radiolariji in foraminifere ♪
  12.      radiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem ♪
  13.      radogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk ♪
  14.      radovéden  -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje radovédno prisl.: radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu ♪
  15.      radožív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel radožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti ♪
  16.      radožívka  -e ž (ȋ) knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica ♪
  17.      ráfija  -e ž (á) 1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij 2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije // izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo ♪
  18.      rafiníranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost rafiniranega: rafiniranost sladkorja / knjiž.: pod navidezno grobostjo se je skrivala rafiniranost okusa; rafiniranost v vedenju in izražanju ♪
  19.      rahljálnik  -a m (ȃ) 1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik 2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom ♪
  20.      ráhlost  -i ž (á) lastnost, značilnost rahlega: rahlost zemlje / ekspr. skrival je svojo rahlost ♪
  21.      raison d'être  -a [rezóndêtr] m, tudi neskl. (ọ̑-ȇ) knjiž. smisel, upravičenost, razlog obstoja: dobiti, izgubiti svoj raison d'être; ta festival ima svoj raison d'être; prim. rezon ♪
  22.      ráj  in ràj rája m (ȃ; ȁ á) 1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti: ona bo gotovo prišla v raj / janičarji so se srdito borili, da bi po junaški smrti prišli v raj // v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: iti, priti v raj; zaslužiti (si) raj; pekel, vice, raj / nebeški raj / pri omenjanju pokojnega Bog mu daj sveti raj // po bibliji kraj na zemlji, kjer sta živela Adam in Eva: izgnati iz raja; ptice, živali v raju; tu je lepo kot v raju; živi kakor v raju / zemeljski raj 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je raj / sanjal je o raju ljubezni / tu je raj za otroke ● ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; knjiž. želi si v planinski raj v planine, kjer se počuti srečnega ♪
  23.      rájski  -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na raj, nebesa: rajski prebivalci / odtrgati rajski sadež; rajski vrt / rajska ptica v pravljicah ptica, ob katere petju človek pozabi na čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: rajska lepota, sreča / to so rajski kraji zelo lepi; to vino je rajsko zelo dobro rájsko prisl.: rajsko lepo poje; rajsko lep obraz ♪
  24.      ràk 1 ráka m (ȁ á) morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake ● rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili ◊ astr. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus ♪
  25.      ràk 2 ráka m (ȁ á) 1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu // redko maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka 2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak ◊ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice ♪

   5.338 5.363 5.388 5.413 5.438 5.463 5.488 5.513 5.538 5.563  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA