Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (3.551-3.575)



  1.      nèrazlóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega
  2.      nèrazločljív  -a -o prid. (- -í) 1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja 2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje
  3.      nèrazložljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva
  4.      nèrazpoložênost  -i ž (-é) stanje nerazpoloženega človeka: njegova nerazpoloženost je slabo vplivala na vso družbo / zaradi nerazpoloženosti glavne igralke je bila predstava preložena ● ekspr. opazili so njegovo nerazpoloženost do nje nenaklonjenost
  5.      nèrazréšen  -šna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. nerazrešljiv: nerazrešna uganka / nerazrešna zmešnjava / težka, nerazrešna vprašanja nerešljiva
  6.      nèrazrešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva nèrazrešljívo prisl.: nerazrešljivo zapletena vprašanja
  7.      nèrazrušljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razrušiti, podreti: nerazrušljiv temelj, zid / ekspr. nerazrušljiva življenjska sila
  8.      nèrazstavljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razstaviti, razčleniti: nerazstavljiva priprava / nerazstavljivi deli stroja
  9.      nèraztrgljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da raztrgati: to blago je neraztrgljivo / ekspr. veže ju neraztrgljiva vez
  10.      nèrazumévanje  -a s (-ẹ́) 1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine 2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva
  11.      nèrazumljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega
  12.      nèrazúmnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nerazumnega: nerazumnost živali / nerazumnost take odločitve / star. nerazumnost njegovega govorjenja nerazumljivost, nerazločnost
  13.      nèrazveseljív  -a -o prid. (- -í) ki ne razveseli, ne razveseljuje: nerazveseljiva novica / evfem. stanje je nerazveseljivo slabo
  14.      nèrazvezljív  -a -o prid. (- -í) ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezljiva skupnost, vez nèrazvezljívo prisl.: biti nerazvezljivo povezan s kom
  15.      nêrc  -a m () 1. zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka: gosta dlaka nercev 2. pog. krzno te živali: ovratnik iz nerca
  16.      nèresníca  -e ž (-í) kar je nasprotno, drugačno od resnice: prikrivati resnico in govoriti neresnico // evfem. laž: to je neresnica / govoriti o kom neresnice
  17.      nèrešljív  -a -o prid. (-) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem nèrešljívo prisl.: nerešljivo težka naloga
  18.      nèrôden  -dna -o prid. (-ó) ki ne rodi ali slabo rodi: nerodne trte; v sadovnjaku ima precej nerodnega drevja // knjiž. neploden: nerodna ženska / nerodne živali jalove
  19.      nèrogàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ni rogat: rogate in nerogate živali
  20.      nèsamostójnost  -i ž (-ọ́) lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost
  21.      nèsistemátičnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva
  22.      nèskaljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni skaljen: neskaljen studenec; kljub obilnemu dežju je bila voda čista, neskaljena / neskaljene oči / ekspr.:ival je neskaljeno srečo; neskaljeno veselje; družilo ju je iskreno in neskaljeno prijateljstvo
  23.      nèsklonljív  -a -o prid. (- -í) lingv. ki se ne da sklanjati: nesklonljiva beseda
  24.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo velikogeom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega
  25.      nèskŕb  -í ž (-) ekspr. kar je nasprotno, drugačno od skrbi: skrb ali neskrb, vse nič ne pomaga / tega je kriva njegova neskrb neskrbnost

   3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA