Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (3.538-3.562)


  1.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega ♪
  2.      nèprimerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
  3.      nèpriporočljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni priporočljiv: nepriporočljive jedi; ta knjiga je za mlade ljudi nepriporočljiva / prišel je ob nepriporočljivem času nepravem ♪
  4.      nèprisíljenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost ♪
  5.      nèprispodobljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neprimerljiv: neprispodobljiv nakit / neprispodobljiva lepota zelo velika ♪
  6.      nèprizadét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
  7.      nèprizadétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo ♪
  8.      nèprizanesljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni prizanesljiv: neprizanesljiv nasprotnik; biti neprizanesljiv do lenih učencev / neprizanesljiv boj; njegova kritika je neprizanesljiva nèprizanesljívo prisl.: neprizanesljivo govoriti o kom ♪
  9.      nèproblemátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva ♪
  10.      nèproletárski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni proletarski: neproletarske plasti prebivalstva ♪
  11.      nèrazdrobljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nezdrobljiv: zdelo se je, da je skala nerazdrobljiva / ekspr. ljudstvo je ječalo v nerazdrobljivih okovih ♪
  12.      nèrazdružljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: povezati v nerazdružljivo celoto / postala sta nerazdružljiva prijatelja zelo velika, dobra nèrazdružljívo prisl.: biti nerazdružljivo povezan s čim ♪
  13.      nèrazglédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni razgledan, ni poučen: vplivati na neizkušene, nerazgledane ljudi; politično nerazgledana množica; v literaturi je nerazgledan ♪
  14.      nèrazlóčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega ♪
  15.      nèrazločljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja 2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje ♪
  16.      nèrazložljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva ♪
  17.      nèrazpoložênost  -i ž (ȅ-é) stanje nerazpoloženega človeka: njegova nerazpoloženost je slabo vplivala na vso družbo / zaradi nerazpoloženosti glavne igralke je bila predstava preložena ● ekspr. opazili so njegovo nerazpoloženost do nje nenaklonjenost ♪
  18.      nèrazréšen  -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nerazrešljiv: nerazrešna uganka / nerazrešna zmešnjava / težka, nerazrešna vprašanja nerešljiva ♪
  19.      nèrazrešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva nèrazrešljívo prisl.: nerazrešljivo zapletena vprašanja ♪
  20.      nèrazrušljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razrušiti, podreti: nerazrušljiv temelj, zid / ekspr. nerazrušljiva življenjska sila ♪
  21.      nèrazstavljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razstaviti, razčleniti: nerazstavljiva priprava / nerazstavljivi deli stroja ♪
  22.      nèraztrgljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da raztrgati: to blago je neraztrgljivo / ekspr. veže ju neraztrgljiva vez ♪
  23.      nèrazumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) 1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine 2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva ♪
  24.      nèrazumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega ♪
  25.      nèrazúmnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nerazumnega: nerazumnost živali / nerazumnost take odločitve / star. nerazumnost njegovega govorjenja nerazumljivost, nerazločnost ♪

   3.413 3.438 3.463 3.488 3.513 3.538 3.563 3.588 3.613 3.638  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA