Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (3.401-3.425)


  1.      nègíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi ● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj ♪
  2.      nègíbnost  -i ž (ȅ-í) stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi ♪
  3.      nègnojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja ♪
  4.      nègorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne gori: negorljiv material, plin; negorljiva snov / negorljivi ostanki ♪
  5.      negovánec  -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu ♪
  6.      negovánka  -e ž (á) ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: rad bi si ogledal, kako rastejo tvoje negovanke ♪
  7.      nèhomogén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj ♪
  8.      nèinformíranost  -i ž (ȅ-ȋ) neobveščenost, nepoučenost: posledice neinformiranosti / neinformiranost kolektiva o gospodarskem stanju delovne organizacije ♪
  9.      nèinteligénten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje ♪
  10.      nèizbegljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neizbegljiva nesreča ♪
  11.      nèizenáčenost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neizenačenega: neuspeha je kriva predvsem igralska neizenačenost / neizenačenost cen, honorarjev ♪
  12.      nèizgovorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim ♪
  13.      nèizgubljív  tudi nèzgubljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgubiti, odvzeti: neizgubljiva narodna lastnost; pripadnost svojemu narodu je neizgubljiva vrednota ♪
  14.      nèizmerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izmeriti: neizmerljiv pojav; te stvari so neizmerljive / škoda je skoraj neizmerljiva; pren. to daje njegovim delom neizmerljivo globino ♪
  15.      nèiznajdljívost  tudi nèznajdljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neiznajdljivega človeka: zaradi neiznajdljivosti organizatorjev prireditev ni bila zanimiva; nerodnost in neiznajdljivost ♪
  16.      nèizogibljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neizogiben: neizogibljiv boj; neizogibljiva usoda ♪
  17.      nèizpét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izpet, ni končan: pesem je ostala neizpeta / zanimiva, še neizpeta melodija / knjiž. neizpeto hrepenenje ♪
  18.      nèizprôsen  -sna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja nèizprôsno prisl.: neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo ♪
  19.      nèizrazljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja ● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen nèizrazljívo prisl.: bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega ♪
  20.      nèizrekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl.: slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega ♪
  21.      nèiztožljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne da iztožiti: neiztožljivi dolgovi; neiztožljiva obveznost ♪
  22.      nèjàz  -jáza m (ȅ-ȁ ȅ-ȃ) filoz., po Fichteju kar ni jaz: bivanje nejaza ♪
  23.      nèjéšč  -a -e prid., tudi neskl. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni ješč: neješči otroci; fant je zelo neješč; neješča žival ♪
  24.      nèjéščnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost neješčega človeka ali živali: otrokova neješčnost jo je skrbela; neješčnost živine / neješčnost je navadno znamenje bolezni pomanjkanje teka ♪
  25.      nékaj  nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni videl ● ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš ♪

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA