Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (263-287)


  1.      privatizêrski  -a -o prid. (ȇ) nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje: privatizerska miselnost ♪
  2.      privatizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od privatizirati: privatiziranje družbenih zadev / privatiziranje dela izobraženstva ♪
  3.      privatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v privatno: skupina študentov je časopis privatizirala / privatizirati kadrovsko politiko privatizírati se omejiti se na zasebno življenje: popolnoma se je privatiziral ♪
  4.      privátnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od privatnik: mlin ima neka privatnica ♪
  5.      privátnik  -a m (ȃ) kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik: pustil je službo pri podjetju in postal privatnik; obdavčenje privatnikov / dela kot privatnik ∙ ekspr. tu sem samo kot privatnik neuradno, zasebno ♪
  6.      privátniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na privatnike, zasebniški: privatniška dejavnost / privatniška miselnost, zavest ♪
  7.      privátništvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatništvo ♪
  8.      privátnokapitalístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina ♪
  9.      privátnolastnínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na privatno lastnino: privatnolastninski odnosi / privatnolastninska proizvodnja ♪
  10.      privátnolastníški  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na privatne lastnike ali privatno lastništvo: privatnolastniška miselnost / privatnolastniška proizvodnja ♪
  11.      privátnopráven  -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na privatno pravo: privatnopravno razmerje / privatnopravni zahtevek ♪
  12.      privátnost  -i ž (ȃ) 1. značilnost privatnega: poudariti privatnost srečanja 2. privatno življenje, delovanje: posegati na področje privatnosti / umakniti se, zapreti se v privatnost ♪
  13.      privážati  -am nedov. (ȃ) vozeč spravljati kaj na določen kraj: privažati pesek ♪
  14.      prizívati se  -am se nedov. in dov. (í) jur., nekdaj ugovarjati zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču: prizivati se na višje sodišče ♪
  15.      projektíva  -e ž (ȋ) publ. dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem: podjetje išče arhitekta za projektivo; administrativna dela v projektivi / prodajna projektiva // oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: napotili so ga v projektivo / šef, vodja projektive ♪
  16.      prótiofenzíva  -e ž (ọ̑-ȋ) ofenziva kot odgovor na nasprotnikovo ofenzivo: partizani so začeli protiofenzivo / preiti v protiofenzivo ♪
  17.      razkriválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj razkriva, razkrije: razkrivalec zgodovine ♦ psih. razkrivalec laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  18.      razkrívanje  -a s (í) glagolnik od razkrivati: razkrivanje grede / razkrivanje napak sodobne družbe / razkrivanje lastnih čustev ♪
  19.      razkrívati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkrivati grede / pokrivati in razkrivati otroka; med spanjem se razkriva // s strehe odstranjevati kritino: razkrivati streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: prekratko krilo ji razkriva noge 3. delati znano kaj prikritega, skrivnega: razkrivati prave cilje vojne; razkrivati nepoštenost ljudi // delati znano sploh: razkrivati učencem lepote domače poezije 4. delati, da kaj izve kdo drug: razkrivati komu svoje misli, načrte; razkrivati skrivnosti 5. biti zunanji izraz, znamenje česa: pisateljevo pripovedovanje razkriva dobro poznavanje zgodovine razkrívati se 1. redko odkrivati se: ljudje so vstopali in se razkrivali 2. ekspr. postajati viden, kazati se: pred izletniki so se začeli razkrivati vrhovi gor ♪
  20.      razlívanje  -a s (í) glagolnik od razlivati: razlivanje vina po mizi ♪
  21.      razlívati  -am nedov., tudi razlivájte; tudi razlivála (í) 1. nehote spravljati kaj tekočega iz posode na večjo površino: razlivati vodo po tleh; juha se mu je razlivala po prtu / posoda je bila prepolna, zato je pri prenašanju razlival 2. knjiž., ekspr. oddajati, razširjati v velikih količinah: luč je razlivala svetlobo po sobi; čez nebo se je razlivala bledo rumena svetloba / po dolini se je razlivala pesem zvonov razlívati se 1. tekoč čez rob se pojavljati na razmeroma veliki površini: nekoč se je tu razlivala lava; potok se razliva čez bregove / voda je kipela in se razlivala čez rob posode 2. ekspr. množično se premikati z enega mesta na več mest: množica je bežala in se razlivala po ulicah 3. ekspr. biti opazen, viden: preko njenega obraza se je razlival nenavaden mir 4. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: občutek ugodja se mu je razlival po vsem telesu razlivajóč -a -e: držal je žlico, razlivajoč juho po obleki; svetloba, razlivajoča se po pokrajini ♪
  22.      razmotrívanje  -a s (í) glagolnik od razmotrivati: razmotrivanje okolice / razmotrivanje o bistvu umetnosti / kritično razmotrivanje nastalega položaja ♪
  23.      razmotrívati  -am nedov. (í) raba peša opazovati, gledati: pozorno razmotrivati kip // premišljevati, razmišljati: razmotrivati o bistvu življenja / dolgo so razmotrivali zadnje dogodke // presojati, ocenjevati: razmotrivali so nastali položaj; začeli so razmotrivati njegovo ravnanje ♪
  24.      razrívati  -am nedov. (í) 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: divji prašiči jim razrivajo njive // delati rove, jarke, jame sploh: prvotni plug je zemljo samo razrival // delati škodo, uničevati: konji so s kopiti razrivali cesto 2. z rinjenjem delati, da kaj ni več skupaj: razrivati mize in stole; s komolci je razrival ljudi / buldožer je razrival sneg, zemljo ♪
  25.      rèaktivácija  -e ž (ȅ-á) glagolnik od reaktivirati: reaktivacija gospodarstva / reaktivacija upokojenca ♪

   138 163 188 213 238 263 288 313 338 363  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA