Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (2.276-2.300)


  1.      kokéta  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: bila je očarljiva koketa; vede se kot kaka koketa ♪
  2.      kókoljnat  -a -o prid. (ọ́) poln kokolja: kokoljnata njiva, pšenica ♪
  3.      kokóšji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha ∙ ekspr. biti kokošje pameti neinteligenten ♦ vet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil ♪
  4.      kokóta  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev: postala je kokota; oblači se kot velemestna kokota ♪
  5.      kòks 1 in kôks kôksa m (ȍ ō; ō) gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga: pridobivati koks / peč na koks ♦ metal. metalurški koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela ♪
  6.      koksárna  -e ž (ȃ) tovarna koksa: zgradili so koksarno / železarna ima novo koksarno obrat za pridobivanje koksa ♪
  7.      kôksati  -am nedov. (ō) metal. pridobivati koks: ves mesec so koksali / ta črni premog se da koksati ♪
  8.      kôksen  -sna -o prid. (ō) nanašajoč se na koks1: koksni oddelek tovarne / koksni plini plini, ki nastanejo pri pridobivanju koksa ♪
  9.      kòl  kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol ∙ ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanju ♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole ♪
  10.      kolaborácija  -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji 2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom ♪
  11.      kolaboracioníst  -a m (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom ♪
  12.      kolaboracionístka  -e ž (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo ženska, ki sodeluje z okupatorjem: ni vedel, da je kolaboracionistka ♪
  13.      kolaborántstvo  -a s (ā) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: zaradi kolaborantstva je emigriral / voditelj kolaborantstva ♪
  14.      koláč  -a m (á) 1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami // pog., navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom 2. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek 3. ekspr., redko kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač 4. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha ♪
  15.      kolagén  -a m (ẹ̑) biol., kem. beljakovina, ki sestavlja oporni del vezivnega tkiva: vezivno tkivo sestoji iz kolagena, elastina in retikulina ♪
  16.      kolebljív  -a -o prid. (ȋ í) raba peša omahljiv, obotavljajoč: tega je kriva njegova kolebljiva samozavest / že kot otrok je bil kolebljiv ♪
  17.      kolegnína  -e ž (ȋ) nekdaj pristojbina za bivanje v kolegiju in za obiskovanje šole ♪
  18.      kolektív  -a m (ȋ) skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo, skupni interesi: kolektiv o tem ni bil obveščen; posvetovati se z delovnim kolektivom; majhen kolektiv; upoštevati interese kolektiva; izlet, sestanek kolektiva; skrbeti za zdrave odnose v kolektivu / privajanje na življenje v kolektivu / šolski, tovarniški kolektiv / z združitvijo se strinja ves delovni kolektiv vsi člani delovne organizacije / slabo gospodarjenje nekaterih delovnih kolektivov delovnih organizacij / profesorski kolektiv profesorji ∙ ekspr. knjiga je delo kolektiva več ljudi ♪
  19.      kolektivízem  -zma m (ȋ) 1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti: navdušen pristaš kolektivizma / ideje kolektivizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: duh kolektivizma se je vse bolj širil 2. kolektivno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: boj za gospodarski kolektivizem / kolektivizem patriarhalne družbe ♪
  20.      kolektivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v kolektivno, družbeno, podružbiti: kolektivizirati gospodarstvo // privatna kmetijska gospodarstva spremeniti v kolektivna, zadružna: kolektivizirati kmetijstvo / kolektivizirati zemljo 2. nepovezano, izolirano obravnavanje česa spremeniti v kolektivno, skupno: v zadnjih desetletjih so vzgojo kolektivizirali / kolektivizirati družbeno zavest kolektivizírati se postati član kolektiva in podrediti svoje interese interesom kolektiva: otrok se v šoli prej ali slej kolektivizira kolektivizíran -a -o: kolektivizirana zemlja; kolektivizirano privatno gospodarstvo ♪
  21.      kolektívnost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost kolektivnega: kolektivnost pri delu; umetnost kaže pot iz individualizma v kolektivnost 2. vzajemna pripadnost, navezanost med člani kolektiva: vzgoja kolektivnosti in tovarištva; zavest kolektivnosti; čut za kolektivnost ♪
  22.      koléno  -a s (ẹ́) 1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu šibijo, tresejo / upogniti koleno nogo v tem delu / ekspr. prikloniti se do kolen z globokim predklonom; pren. domačija je ležala na kolenu, ki je molelo iz pobočja // nav. mn. del noge nad kolenom: posaditi si otroka na kolena; na kolenih mu je ležala odprta knjiga; pestovati se na kolenih; od veselja se je tolkel po kolenih // pog. del oblačila, ki pokriva koleno: hlače imajo izbočena kolena / nogavice so na kolenih spet strgane ∙ ekspr. bilo ga je strah, da so se mu kolena šibila zelo ga je bilo strah; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; ekspr. upogniti koleno pred kom ukloniti, vdati se; podrediti se; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; star. to poznam že od mladih kolen iz mladosti; pog. dati otroka čez koleno natepsti; ekspr. ženske so popadale na kolena in molile pokleknile; ekspr. spraviti upornike na kolena pokoriti, premagati jih; ekspr. vrgla se mu je pred kolena pokleknila je predenj; biti na kolenih klečati; biti poražen; ekspr. prositi koga na kolenih zelo; ekspr. po golih kolenih bi šla za njim na vsak način si ga želi pridobiti; ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja 2. teh. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga: zamenjati koleno pri dimovodu; koleno za vodovodno inštalacijo / dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga 3. ekspr. krivina, zavoj: reka naredi na tem mestu koleno; na kolenu reke je stal most / cesta se tam obrne v blagem kolenu 4. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: dokazal je lahko osem kolen plemenitih prednikov; posledice se lahko pokažejo pri potomcih do tretjega kolena / bratranec v drugem kolenu / zastar. biti kmečkega kolena rodu, izvora ◊ adm. knjigovodsko koleno knjigovodski mostiček ♪
  23.      kólera  -e ž (ọ̑) huda nalezljiva črevesna bolezen z bruhanjem, drisko in znižanjem telesne temperature: cepiti proti koleri; ljudje so množično umirali za kolero / azijska kolera ♪
  24.      kolhóz  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi kmetijska proizvajalna organizacija združenih privatnih posestev: kolhozi in sovhozi ♪
  25.      kolíba  -e ž (ȋ) 1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba 2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada; stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba ♪

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA