Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (2.251-2.275)


  1.      klopôtniti  -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati odsekan glas: zvonec je klopotnil, ko se je žival premaknila / slabš. če se mu to kdaj omeni, takoj klopotne odgovori z odsekanim glasom ♪
  2.      klorírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. uvajati klor v spojine: klorirati benzen 2. raztapljati klor, derivat klora v vodi za razkuževanje: klorirati vodo kloríran -a -o: klorirana voda ♪
  3.      klorofórm  -a m (ọ́) med., vet. brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek: omamiti bolnika s kloroformom ♦ kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorom; triklormetan ♪
  4.      klôščevec  -vca m (ó) bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinovo olje, Ricinus communis: plantaže kloščevca ♪
  5.      kméčki  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kmete: kmečko dekle; kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo ◊ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; jur. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica kméčko prisl.: kmečko oblečena ženska; (po) kmečko se obnašati; sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega ♪
  6.      knockoutírati  tudi knokavtírati -am [prva oblika knokau̯t- in nokau̯t-] dov. in nedov. (ȋ) šport. premagati s knockoutom: izzivalca je že v tretji minuti knockoutiral; pren., ekspr. grozil je, da bo vsakogar, ki bi se mu približal, knockoutiral ♪
  7.      ko  vez. I. v odvisnih stavkih 1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: ko sem se bližal domu, me je oče čakal pred vrati; ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko / ekspr. so dnevi, ko ne more nič delati / s prislovom: medtem ko stopa po gozdu, poči strel; kmet zaloti zajca, ravno ko obira zelnato glavo b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: ko prideš domov, napiši pismo; o tem se pogovoriva, ko se vrnem / s prislovom: brž ko se vreme izboljša, se odpravim na pot; potem ko so otroci odrasli, so se razkropili po svetu; pokliči me, takoj ko se vrneš c) nav. ekspr. da se dejanje odvisnega stavka zgodi po dejanju nadrednega: ne bo dolgo, ko bomo pod svojo streho / s prislovom za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil preden // navadno v zvezi medtem ko za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: medtem ko sem se jaz moral učiti, so hodili drugi v kino; oni imajo vino, medtem ko pijemo mi samo vodo / publ.: medtem ko naši prevozniki niso povišali cen, so tuji podvojili stroške prevoza; lani je imela industrija precej težav, medtem ko je položaj letos mnogo boljši letos pa 2. ekspr., v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: zdaj pa imaš, ko si tako nerodna; kaj bi tajil, ko pa je res; ne more brati, ko pa nima očal pri sebi 3. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: prav rad bi ti posodil, ko bi imel toliko / ko bi se bil fant vsaj malo učil, bi bil izdelal // ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje želje ali omiljenega ukaza: ko bi si le dal kaj dopovedati; ko bi ti vedela, kako je pri nas hudo; prosil bi vas, ko bi mi dali koga za spremstvo / kaj, ko bi poslali po zdravnika 4. knjiž., nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ko bi tudi imel, tebi ne bi dal; tudi v kuhinjo ni pogledala, ko je sicer rada stopila tja 5. knjiž., v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom ali v zvezi z da za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor, kot: pregiba ustnice, ko da moli; odskočil je, ko da bi ga (bila) kača pičila 6. ekspr., v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: bolj ko vpije, manj ga poslušajo; dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala ll. pog., med členi v stavku kakor, kot: a) dela ko v prejšnjih časih b) letošnja prireditev je lepša ko lanska / ni tako močen ko brat / ni mi pisal več ko enkrat c) vede se ko gospodar / drži se ga ko klop; krade ko sraka; molči ko grob; bled ko zid; lačen ko volk; star ko zemlja; tema je ko v rogu č) tega ne povej drugemu ko njemu ● nar. zahodno ko hitro je stopil iz hiše, ga je zmrazilo kakor hitro; ekspr. naj pride prej ko mogoče ali prej ko prej kar se da hitro, kar najhitreje; prim. bržkobrž, prejkoprej, slejkoprej ♪
  8.      kóbaltov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kobalt: kobaltov oksid / pridobivati kobalt iz kobaltovih mineralov / kobaltovo steklo / kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve ♦ med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev kóbaltovo prisl.: kobaltovo modra barva ♪
  9.      kobílji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na kobile: kobilja griva / kobilje mleko / njen kobilji smeh zelo glasen, hrupen ♪
  10.      kocínar  -ja m (ȋ) ekspr. 1. neobrit, po obrazu s kocinami porasel človek: tega kocinarja bi se človek še pri belem dnevu ustrašil 2. z dlako zelo porasla žival, zlasti medved: kje si pa ustrelil tega kocinarja ♪
  11.      kóckanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kockati: oblast je kockanje prepovedala; kockanje in popivanje / kockanje ceste bo v dveh dneh končano ♪
  12.      kòč  kôča m (ȍ ó) 1. nar. gorenjsko ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče: zapreti prašičke v koč 2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej: skril se je v koč in čakal na ruševca ♪
  13.      kóča  -e ž (ọ́) 1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča 2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča 3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča // zelo majhno posestvo: na koči se težko živi ◊ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib ♪
  14.      kóčarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kočarje: izvira iz kočarskega rodu / kočarska bivališča; sam.: poročil se je s kočarsko ♪
  15.      kočeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v ruskem okolju, nekdaj nomadsko živeti, biti nomad: to pleme še vedno kočuje / kočevali so iz kraja v kraj 2. knjiž., redko zasilno prebivati, taboriti, šotoriti: vojaki so kočevali v majhni oazi ♪
  16.      kód  -a m (ọ̑) teh. dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; dešifrirati, sestaviti sistem kodov // sistem takih znakov: sestaviti kod / prevesti sporočilo v kod / zapisati v kodu / črkovni, številčni kod; satelit dobiva povelja v binarnem kodu ♪
  17.      kód  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje: kod si hodil, da te nisem srečal? kod se gre na grad? / do kod hočeš priti? dokod; od kod si doma? odkod / raba peša kod bi ušel? kje / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povprašaj, kod se gre na postajo; ekspr. kod vse je blodil, se ne spominja ∙ ekspr. ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda // zastar. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja; kje: kod neki se skriva? 2. raba peša izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ne hodi po gozdu, lahko se kod zgubiš; gotovo se skriva tam kod; prim. bogve, kdove ♪
  18.      kódravec  -vca m (ọ́) ekspr. kodrast človek ali kodrasta žival: otroci so napeto poslušali tistega kodravca ♪
  19.      koeficiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev ♪
  20.      kohezívnost  -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva ♪
  21.      kója  -e ž (ọ̑) knjiž., redko kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti ♪
  22.      kokaín  -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini ♪
  23.      kokainíst  -a m (ȋ) kdor uživa kokain: zašel je v družbo pijancev in kokainistov ♪
  24.      kokainístka  -e ž (ȋ) ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka ♪
  25.      kokcídij  -a m (í) nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria ♪

   2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA