Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (151-175)


  1.      olíva  -e ž (ȋ) sad oljke: obirati, stiskati olive // knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv ◊ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje ♪
  2.      olívast  -a -o prid. (ȋ) knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: olivasta barva ♪
  3.      operatíva  -e ž (ȋ) publ. dejavnost, zlasti gospodarska, ki se ukvarja s praktičnimi, neposrednimi deli: vzgajati kadre za operativo in znanstveno delo; delati v operativi; inženir s prakso v operativi / izvozna, nabavna, prodajna operativa // oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: šef, vodja operative / ta odsek ceste je skupaj z gradbeno operativo gradila mladina gradbenimi delavci ♪
  4.      pámetiva  -e ž (á) nar. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: jutri bo pametiva / na pametivo so ga natepli z metlo // tepežkanje: šel je na pametivo ♪
  5.      pasíva  -e ž (ȋ) ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: zmanjšati pasivo; visoke pasive v zunanjetrgovinski bilanci ♪
  6.      pasíva  -sív s mn. (ȋ) ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima: pasiva so se povečala; aktiva in pasiva ♪
  7.      perspektíva  -e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv ● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti ♪
  8.      píva  -e ž (í) žarg. pivo: vrček pive ♪
  9.      pivárna  -e ž (ȃ) zastar. pivovarna: pivo iz nove pivarne // pivnica: pivarna je bila polna pivcev ♪
  10.      počiválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za počivanje: počivalni prostori ♪
  11.      počivalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se počiva: zapustili so počivališče in se začeli vzpenjati proti vrhu; počivališča ptic selivk / urediti sprehajališča in počivališča ∙ vznes. zadnje počivališče grob, pokopališče ♪
  12.      počiválnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko 1. soba za počivanje: oditi v počivalnico 2. počivalnik, zofa: ležati na počivalnici; v dvorani stojita okrašena počivalnica in prestol ♪
  13.      počiválnik  -a [drugi pomen u̯n in ln] m (ȃ) 1. kos pohištva za počivanje, počitek: sesti na počivalnik; oblazinjen, pleten počivalnik 2. kamen, prostor ob poti, na katerem se navadno počiva: vedel je za vsak počivalnik ob cesti ◊ arhit. stopniščni počivalnik večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest ♪
  14.      počiválo  -a s (á) redko počivalnik, počivališče: oddihovati se na počivalih ♪
  15.      počívanje  -a s (í) glagolnik od počivati: počivanje po delu; spanje in počivanje / počivanje rastlin, zemlje ♪
  16.      počívati  -am nedov., tudi počivájte; tudi počivála (í) 1. navadno daljši čas ne opravljati kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: mi bomo delali, vi pa počivajte; pogosto je moral počivati; dolgo je počival, pa se še ni odpočil / navadno počivamo pri tem studencu / bolnik naj čimveč počiva // ekspr. spati, ležati: vsa družina je že počivala; šel je počivat v svoj kabinet; sladko počivati // vznes., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču počiva naš veliki pesnik / kot napis na nagrobniku tukaj počiva naš oče / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle naj počiva v miru 2. biti v stanju neaktivnosti: pozimi veliko rastlin počiva / pustiti izrabljeno zemljo dalj časa počivati je ne obdelovati / ekspr. delo je spet počivalo ♦ gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure // ekspr. ne biti v delovnem stanju: stroji počivajo / zadnje čase mlin večkrat počiva ne obratuje 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, ležati: očetova glava je počivala na mehki blazini / njena roka je dolgo počivala v njegovi / mesto počiva na bregu / z oslabljenim pomenom na poljih počiva hladen mir 4. publ. temeljiti, sloneti: ta domneva počiva na dveh ugotovitvah; program vlade je počival na ekonomski doktrini ● ekspr. njegove oči najrajši počivajo na belih vrhovih najrajši jih gleda; knjiž., ekspr. počivati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; ekspr. tepli so ga, da so počivali nad njim zelo; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega počivajóč -a -e: počivajoč človek; počivajoče mlinsko kolo; mirno počivajoč ♪
  17.      pokriváč  -a m (á) 1. nar. vzhodno krovec: bil je pokrivač / pokrivač slamnatih streh 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom kar se rabi za pokrivanje: sneti pokrivače s topovskih delov; na steni so viseli pokrivači pokrovke; ležal je pod toplim pokrivačem odejo ♪
  18.      pokriváča  -e ž (á) nar. zahodno pokrovka: pokriti lonec s pokrivačo ♪
  19.      pokriválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za pokrivanje: pokrivalne plošče ♪
  20.      pokriválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) kar se rabi za pokrivanje: pokrivati tombolske številke s pokrivalkami ♦ fiz. stekelce, s katerim se opazovani predmet pod mikroskopom pokrije ♪
  21.      pokriválo  -a s (á) vsak od izdelkov za pokrivanje glave: nosi pokrivalo; klobuki in druga pokrivala / vstopil je s pokrivalom na glavi / moško, žensko pokrivalo // kar se rabi za pokrivanje sploh: dati kruh pod pokrivalo; lijakasto pokrivalo // knjiž., s prilastkom kar kaj pokriva: ledeno pokrivalo Grenlandije / vrniti Krasu gozdno pokrivalo ♪
  22.      pokrívanje  -a s (í) glagolnik od pokrivati: pokrivanje posejane grede / pokrivanje strehe / pokrivanje njegovih napak, revščine / pokrivanje izgub, primanjkljaja / pokrivanje porabe ♪
  23.      pokrívati  -am nedov. (í) 1. dajati, polagati na odprt del ustrezen predmet: pokrivati lonce // dajati, polagati na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: zaradi slabega vremena pokrivati toplo gredo / otroka pokriva z eno odejo // na streho polagati kritino: pokrivati streho / hišo pokrivati z opeko, slamo 2. delati, da je kaj nevidno: kodri ji pokrivajo čelo; spodnji del obraza pokriva brada / rdeča ruta ji pokriva obledele lase; plešo si pokriva z lasuljo / žarg. ta oljnata barva dobro pokriva dela, da barva podlage ni več vidna 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že pokriva sneg; dolino je pokrivala gosta megla / lica ji pokriva živa rdečica // rastoč biti, nahajati se kje: glavni del te planote pokrivajo gozdovi / telo pokriva dlaka 4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: pokrivati izdatke; s tem bodo pokrivali potne stroške // publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: pokrivati stanovanjske potrebe; pokrivajo skoraj vso petrolejsko potrošnjo 5. publ. imeti kje področje dejavnosti: to sodišče pokriva veliko območje ● ekspr. že nekaj let ga pokriva črna zemlja je mrtev (in pokopan); ekspr. črke že pokriva prah niso več vidne ◊ rad. novi radijski, televizijski oddajnik pokriva tudi ta del dežele omogoča sprejem programa tudi v tem delu dežele pokrívati se 1. dajati pokrivalo na glavo: odkriva se in ponovno pokriva / pozimi se pokriva nosi pokrivalo / pokrivati se s klobukom 2. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: predavanji obeh profesorjev se pokrivata; prvi in drugi televizijski program se pokrivata / pomena se ne pokrivata; to se deloma, vsebinsko pokriva pokrivajóč -a -e: pokrivajoč si obraz, je zajokala; dobro pokrivajoča oljnata barva; rdečica, pokrivajoča ji lica in vrat ♪
  24.      polivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska ♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati ♪
  25.      polívanje  -a s (í) glagolnik od polivati: vsakodnevno polivanje z vodo / polivanje mleka ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA