Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (1.463-1.487)


  1.      gabardénast  in gaberdénast -a -o prid. (ẹ̑) tekst. ki je iz gabardena: siva gabardenasta obleka ♪
  2.      gáčenje  -a s (á) glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje ♪
  3.      gáčiti  -im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali ♪
  4.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
  5.      gáden  -dna -o prid. (ā) zastar. grd, ogaben: gadna žival / gadno življenje ♪
  6.      gájba  -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
  7.      gálij  -a m (á) kem. mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga: z galijem polnjen termometer ♪
  8.      gáliti  -im nedov. (á ā) knjiž., redko odkrivati, razgaljati: galiti preteklost ♪
  9.      galòp  -ôpa m, mest. ed. tudi galópu (ȍ ó) 1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil; pognati v galop; bližati se v galopu; ekspr. besen, divji galop ♦ vet. zelo hiter tek v skokih 2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki: plesale so valček, mazurko in galop // skladba za ta ples ♪
  10.      galún  -a m (ȗ) brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo ♪
  11.      galvanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo: galvanizirati pločevino 2. med. zdraviti z enosmernim tokom: galvanizirati revmatičnega bolnika galvanizíran -a -o: galvanizirana žica ♪
  12.      galvanokávstika  -e ž (á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari enosmerni električni tok ♪
  13.      galvanostegíja  -e ž (ȋ) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo: kromanje in zlatenje sta pogosta primera galvanostegije ♪
  14.      galvanotéhnika  -e ž (ẹ́) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo ♪
  15.      gambéla  -e ž (ẹ̑) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: pustna gambela ♪
  16.      gáms  in gàms gámsa m (ā á; ȁ á) zelo hitra gorska žival z na koncu kavljasto ukrivljenimi rogovi: streljati gamse; prsk, žvižg gamsa; trop gamsov; skače kot gams // samec te živali: gams stražar je zabrlizgal ♪
  17.      gangréna  -e ž (ẹ̑) med. odmiranje tkiva z gnitjem: zdraviti gangreno; bacili gangrene ♪
  18.      ganljív  -a -o prid. (ȋ í) ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest ganljívo prisl.: ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti ♪
  19.      gárice  -ric ž mn. (á ȃ) 1. nar. vzhodno lojtrnice za manjši voz: sesti na garice 2. manjšalnica od gare: pomagal je porivati garice ♪
  20.      gárjav  tudi gárjev -a -o prid. (á) 1. ki ima garje: garjav človek; garjava mačka; nagnal ga je kot garjavega psa; beži od njega, ko da je garjav / kot psovka: ti garjavi pes; duša ti garjava 2. slabš., v zvezi garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: ta fant je garjava ovca v razredu; ogibaj se te garjave ovce ♪
  21.      gárjavec  tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
  22.      gárje  gárij ž mn. (á ȃ) zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci: imeti, nalesti garje; odpraviti garje; ovčje garje ♪
  23.      gasíti  -ím nedov. (ȋ í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače ♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti gasíti se redko ugašati: iskre so se gasile v noči gašèn -êna -o: gašeno apno ♪
  24.      gášperček 2 -čka m (á) šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču; pavliha: burke veselega gašperčka; kima z glavo kakor gašperček na nitki ♪
  25.      gátiti  -im nedov., gáčen in gáten (á ȃ) 1. redko mašiti, zapirati: bil je v množici, ki je gatila vhod; vozovi so gatili pot 2. gačiti: zna gatiti živali gátiti se redko zaustavljati se, kopičiti se: jed se mu je gatila v grlu ♪

   1.338 1.363 1.388 1.413 1.438 1.463 1.488 1.513 1.538 1.563  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA