Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iva (1.451-1.475)


  1.      frazêrstvo  -a s (ȇ) slabš. govorjenje ali pisanje, ki je polno fraz, puhlic: odklanjati frazerstvo v umetnosti; svojo strahopetnost je skrival za frazerstvo in junačenje; ceneno, puhlo frazerstvo / politično frazerstvo stranke ♪
  2.      freudízem  -zma [frojd-] m (ȋ) teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo ♪
  3.      frígijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
  4.      fríta  -e ž (ȋ) kem. lahko taljiva zmes silikatov za proizvodnjo emajla ♪
  5.      frivólen  -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti ♪
  6.      fŕklja  -e ž (ȓ) ekspr. živahno nedoraslo dekle: sprehajal se je z dvema frkljama; spogledljiva šestnajstletna frklja; vede se kakor frklja / kakšne frklje so dandanes dekleta / kot nagovor zmeraj si kaj izmišljaš, frklja // nedoraslo dekle sploh: je še prava frklja / pog. ima same frklje in nobenega fanta hčere ♪
  7.      frónta  -e ž (ọ̑) 1. področje, kjer se spopadata sovražni vojski: poslali so ga na fronto; zaledje in fronta / fronta se pomika proti središču države; držati, prebiti, utrditi fronto / fronta je razpadla; oskrbovati fronto / pasti na fronti // publ., s prilastkom področje delovanja, udejstvovanja: ofenziva nasprotnikov se razvija na ideološki fronti; zboljšati stanje na naši kulturni fronti 2. s prilastkom skupnost strank ali posameznikov, ki imajo isti cilj: vključiti se v enotno delavsko, nacionalno fronto; fronta demokratičnih sil za osvoboditev / ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, črta: čoln drsi pred fronto ladij; za belimi ovčicami na zahodu je temna fronta oblakov 4. star. prednja stran (stavbe), pročelje: hiša je s fronto obrnjena na ulico; fronta palače 5. meteor., navadno v zvezi atmosferska fronta mejno področje med zračnima gmotama, ki se razlikujeta zlasti po temperaturi, vlagi, oblačnosti: atmosferska fronta se pomika iznad Atlantika proti Evropi / hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; topla fronta del atmosferske fronte, kjer se nariva topel zrak ● boriti se na dveh frontah biti dejaven na dveh različnih področjih; ekspr. podpreti, premagati koga na celi fronti popolnoma, v celoti; publ. znajti se na skupni fronti imeti skupen cilj; publ. lotiti se boja proti nepismenosti na široki fronti vsepovsod ◊ gled. odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; soška fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči ♪
  8.      frotírati  -am nedov. (ȋ) drgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: frotirati telo; frotirati se po prhi ♪
  9.      fugírati  -am nedov. in dov. (ȋ) grad. narediti fuge, reže: fugirati betonsko cestišče // zalivati, zadelavati fuge zaradi zaščite ali olepšave: fugirati zid ♪
  10.      fulgurácija  -e ž (á) med. uničenje tkiva zaradi udarca strele ♪
  11.      fužínar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj delavec v fužini: pudlarji in drugi fužinarji; kladiva fužinarjev so utihnila // lastnik fužine: fevdalec in fužinar Zois 2. redko železar ♪
  12.      fužínarstvo  -a s (ȋ) nekdaj pridobivanje in predelovanje železa v fužinah: razvoj fužinarstva na Slovenskem ♪
  13.      gabardénast  in gaberdénast -a -o prid. (ẹ̑) tekst. ki je iz gabardena: siva gabardenasta obleka ♪
  14.      gáčenje  -a s (á) glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje ♪
  15.      gáčiti  -im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali ♪
  16.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
  17.      gáden  -dna -o prid. (ā) zastar. grd, ogaben: gadna žival / gadno življenje ♪
  18.      gájba  -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
  19.      gálij  -a m (á) kem. mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga: z galijem polnjen termometer ♪
  20.      gáliti  -im nedov. (á ā) knjiž., redko odkrivati, razgaljati: galiti preteklost ♪
  21.      galòp  -ôpa m, mest. ed. tudi galópu (ȍ ó) 1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil; pognati v galop; bližati se v galopu; ekspr. besen, divji galop ♦ vet. zelo hiter tek v skokih 2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki: plesale so valček, mazurko in galop // skladba za ta ples ♪
  22.      galún  -a m (ȗ) brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo ♪
  23.      galvanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo: galvanizirati pločevino 2. med. zdraviti z enosmernim tokom: galvanizirati revmatičnega bolnika galvanizíran -a -o: galvanizirana žica ♪
  24.      galvanokávstika  -e ž (á) med. izžiganje tkiva z iglo, ki jo razžari enosmerni električni tok ♪
  25.      galvanostegíja  -e ž (ȋ) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo: kromanje in zlatenje sta pogosta primera galvanostegije ♪

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA